Upad precepljenosti v Sloveniji, ki se kot trend pojavlja v zadnjih letih, so opazili tudi mariborski študenti medicine. Osnovali so projekt Vakcinet, ki se uspešno sooča s prevladujočimi miti in neresnicami o cepljenju, vse od tega, da cepiva vsebujejo živo srebro, do tega, da povzročajo avtizem in kronične bolezni. Pogovarjali smo se z vodjo projekta, Ano Keršič.

Foto: Vakcinet

»Projekt Vakcinet je študentski projekt, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor, in se zavzema za boljšo ozaveščenost splošne javnosti o pomenu cepljenja. Člani projekta smo študentje medicine, ki smo opazili razrast proti-cepilskih gibanj in upad zaupanja v cepljenje v zadnjih letih, in smo se tako odločili povezati v projekt, katerega delovanje bi bila takorekoč protiutež,« pove Ana Keršič, vodja projekta Vakcinet. Študenti, vključeni v Vakcinet, izvajajo predavanja za srednješolce, starše osnovnošolcev ter bodoče starše, s čimer se trudijo podajati verodostojne in preverjene informacije o cepljenju in cepivih, organizirajo pa tudi delavnice za študente, promocijske akcije ob pomembnih mednarodnih dneh, kot je npr. ob Svetovnem tednu imunizacije, kongrese …

Vakcinet je zato, da doseže kar največ ljudi, aktiven tudi na socialnih omrežjih Facebook in Vakcinet, kjer delijo aktualne prispevke in študije ter lastne objave na temo imunizacije, cepljenja in cepiv.

»Da bi naj cepiva vsebovala živo srebro …«

»Najpogostejši “argument” oziroma prepričanja nasprotnikov cepljenja ostajajo podobna že od uvedbe cepljenja: napačne informacije o sestavi cepiv, npr. da naj bi cepiva vsebovala živo srebro, kar pa ne drži, prepričanost v povezavo med cepljenjem in avtizmom (slednje je bilo že večkrat ovrženo, nazadnje tudi v preteklih letih), pripisovanje različnih kroničnih bolezni cepljenju (četudi povezave med temi boleznimi in cepljenjem niso bile nikdar dokazane),« pojasni Keršičeva.

(Ne)cepljenje – nepreverjeni viri, napačne interpretacije

Protiargumenti Vakcineta temeljijo na informacijah z verodostojnih in zaupanja vrednih spletnih strani kot so NIJZ, WHO, CDC, idr., medicinske literature in aktualnih študij na to temo. »Pri tem pa je pomembno, da prispevki in študije prihajajo s strani z zadostnim faktorjem vpliva, in pa seveda, da se študijo ustrezno interpretira. Napačne informacije ne prihajajo namreč zgolj s poljudnih in neizobraženih virov, marveč so pogosto posledica napačne interpretacije sicer povsem pravilnih podatkov,« problematiko razloži Ana Keršič.

Cepljenje za zaščito sebe in drugih

Obveznost cepljenja v Sloveniji opredeljujejo predvsem Zakon o nalezljivih boleznih, Program cepljenja zaščite z zdravili, in še nekateri drugi. »S politiko se v okviru projekta pretirano ne ukvarjamo, saj naše poslanstvo bolj kot na zakonodaji, temelji na tem, da bi se povečalo zaupanje v učinkovitost in potrebo po cepljenju, ter, da bi se posledično cepila zaradi lastnega vedenja, da je to potrebno za zaščito sebe in drugih,« o pomenu dela Vakcineta pove Keršičeva.

Ana Keršič, vodja projekta Vakcinet

O obveznosti in izogibanju

Ana Keršič predstavi še cepilno politiko v Sloveniji in pove, da so v Sloveniji za predšolske otroke obvezna cepljenja proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu infulence tipa b, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Za študente in dijake določenih smeri sta obvezni še cepljenji proti klopnemu meningoencefalitisu in steklini. Za potnike v mednarodnem prometu so obvezna še nekatera druga cepljenja, kot je npr. cepljenje proti rumeni mrzlici (povzeto po NIJZ). Obvezna cepljenja so zakonsko opredeljena kot obvezna, ker te bolezni lahko ogrožajo večji del prebivalstva, kot kažejo različne študije, pa bi bilo odločanje za cepljenje zelo okrnjeno, če slednje ne bi bilo obvezno.

»Žal občasno prihaja do izognitve cepljenju – najpogosteje gre za starše, ki so sami bili cepljenji, vendar pa se pri privolitvi v cepljenju svojih otrok, ne odločijo zanj bodisi zaradi napačnih informacij, ki so jih pridobili od različnih virov, ali pa, ker so brali o čustveni izpovedi, kakšnega starša, ki neko bolezen svojega otroka pripisuje cepljenju,« dogajanje zadnjih let opiše Keršičeva: »Seveda slednje ni bilo nikdar dokazano. V skladu z zakonodajo bi naj bili ti starši finančno oškodovani, vendar pa do tega v realnosti le redko prihaja. Tako da obveznemu cepljenju se je nedvomno mogoče izogniti, saj k cepljenju načeloma ni mogoče nikogar prisiliti.«

»Moje osebno mnenje je, da bi se morali osebe, ki se odločijo za necepljenje dejansko finančno kaznovati – v skladu z zakonodajo. Najbolje pa bi seveda bilo, da bi se povrnilo zaupanje ljudi v cepljenje, zdravnike in medicino nasploh, da takšne sankcije ne bi bile potrebne,« še doda Ana Keršič.

Proti možnosti ponovnega izbruha zatrtih bolezni

Projekt Vakcinet so decembra leta 2017 ustanovili tedanji študentje 3. in 4. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki so upad precepljenosti v Sloveniji videli kot možnost ponovnega pojavljanja bolezni, ki smo jih v preteklosti s cepljenjem uspešno zatrli. »Kot bodoči zdravniki menimo, da je naša dolžnost širiti znanje ter s tem prispevati k reševanju javno zdravstvenega problema. Člani projekta podpiramo to, da si ljudje želijo dodatnih informacij poleg tistih, ki jih prejmejo od zdravnika ali drugih institucij. Vendar pa je ključnega pomena, da so pri prebiranju in rokovanje z informacijami previdni ter ne verjamejo vsemu, kar preberejo na spletu,« pove Keršičeva.

O Vakcinetu in študentskih prizadevanjih

Vakcinetovo zaveščanje poteka v obliki predavanj za srednješolce, bodoče starše in starše osnovnošolskih otrok, izvedbe dogodkov o cepljenju, pri katerih sodeluje strokovno osebje s področja različnih vej medicine, in organizacijo promocijskih akcij za spodbujanje k cepljenju proti gripi. V namen dosega čim širšega kroga ljudi pa so aktivni tudi na socialnih omrežjih Facebook in Instagram. Trenutno je v projekt vključenih okoli 35 študentov različnih letnikov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, sicer pa se povezuje tudi s projektom Ljubezen in spolnost (prav tako z MF UM), ter z ljubljanskima projektoma Imuno in Virus.