Kot pojasnjujejo na Dravskih elektrarnah Maribor, se je o energetski izrabi Drave, ki je bila pred tem izkoriščana v gospodarske namene predvsem kot splavarska transportna pot, začelo razmišljati že konec 19. stoletja. Preučevali so več možnih lokacij za elektrarno, za Falo pa so se odločili zaradi geoloških razmer in dejstva, da je dolina tu zelo ozka in zajezitev ne bi povzročila večjih uničenj obdelovalnih površin in drugih objektov.
6. maja 1918 je Fala zagnala svoje prve agregate
Leta 1913 se je začela gradnja prve hidroelektrarne na Dravi, ki je bila hkrati največja hidroelektrarna v vzhodnih Alpah. Zasnovana je bila z zamislijo, da bo napajala omrežje industrijskega bazena srednje Štajerske z Gradcem, a so politični pretresi in nove državne meje prekrižali prvotne načrte.
6. maja 1918 so začeli obratovati prvi trije agregati, 9. maja četrti in 23. maja še peti agregat. “V Sloveniji v tem trenutku nimamo objekta, ki bi imel takšno težo, kot jo je imela hidroelektrarna Fala leta 1918, ko je pričela z obratovanjem. Bila je največja hidroelektrarna v tem delu Evrope in je, tako v obdobju med obema svetovnima vojnama kot tudi po drugi svetovni vojni, z zagotavljanjem električne energije za nastajajoča podjetja omogočala industrializacijo Maribora in širšega območja. Mesto Maribor z okolico je bilo, prav po zaslugi Fale, dolga leta eno najbolj industrijskih mest v nekdanjih skupnih državah,” so za STA pojasnili v DEM.
Letno proizvede približno 260 milijonov kilovatnih ur
Od prenove ob koncu 90. let prejšnjega stoletja deluje hidroelektrarna Fala s tremi agregati in je ena najsodobnejših, saj deluje brez posadke. Letno proizvede približno 260 milijonov kilovatnih ur električne energije in predstavlja pomemben člen verige hidroelektrarn na reki Dravi.
Prav tako pomembna je z vidika tehniške dediščine. “S koncem omenjenih obnovitvenih del se je čas obratovanja starih agregatov iztekel – ustavili so se za vedno, kot del bogate tehniške dediščine prve slovenske hidroelektrarne na reki Dravi pa predstavljajo neprecenljivo muzejsko vrednost,” izpostavljajo v DEM.
HE Fala razglašena za kulturni spomenik državnega pomena
Z vladnim odlokom je bila hidroelektrarna Fala leta 2008 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, obiskovalce pa sprejema že od leta 1998, ko so DEM v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovile prvotno strojnico s horizontalno Francisovo turbino.
Muzej letno obišče okoli 3500 ljudi, v največjem deležu šolarji. “Obnovljena turbina z delno odprtim turbinskim pokrovom omogoča vpogled v način delovanja elektrarne in spreminjanja energije vode v mehansko energijo. Posebna pozornost, ki jo DEM namenjajo ohranjanju tehniške dediščine, je pomemben del družbeno in okoljsko odgovornega ravnanja. Razumevanje vpetosti v okolje poleg ekologije vključuje tudi spoštovanje kulturnih in tehniških vrednot,” še poudarjajo v podjetju.
