Na osnovi opravljenih meritev so se na področju severovzhodne Slovenije pokazala tri vetrovno primerna področja, in sicer območje Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec.

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi, je na današnjem srečanju z novinarji podrobneje predstavila aktivnosti in korake umeščanja energetskih objektov vetrnih elektrarn (VE Ojstrica, VE Paški Kozjak in VE Rogatec) v prostor.

Za izrabo vetrne energije na severovzhodu Slovenije primerna tri območja

Dravske elektrarne Maribor, ki z osmimi velikimi hidroelektrarnami na reki Dravi, petimi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami, proizvedejo približno četrtino trenutno potrebne električne energije, v skladu s poslanstvom in vizijo načrtujejo tudi koriščenje energije vetra za proizvodnjo električne energije. Na osnovi opravljenih meritev so se na področju severovzhodne Slovenije pokazala tri vetrovno primerna področja, in sicer območje Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec.

Projekt vetrne elektrarne Ojstrica tik pred izdelavo vseh študij

Potencialni projekt vetrne elektrarne Ojstrica ima sprejet Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in je trenutno v fazi preveritve prostorskega in okoljskega umeščanja v prostor, kar pomeni, da bodo strokovne inštitucije izdelale vse potrebne študije, ki bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoče postaviti v prostor. Za projekt je bilo nedavno tudi delno dopolnjeno gradivo pobude in posledično smernice. Potencialna projekta vetrna elektrarna Paški Kozjak in vetrna elektrarna Rogatec sta v fazi, ko je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo obvestilo o javni objavi pobude za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev.

Neodvisnih študij ne bodo ustavljali

Dejstvo je, da so vsi trije projekti še daleč od postavitve, in da je potrebno še veliko aktivnosti, preden bo jasno, ali narava, okolje in druge omejitve omogočajo, da bodo vetrni agregati dejansko lahko stali.

“Želimo pa ob tem poudariti, da vse korake in aktivnosti opravljamo v skladu z veljavno zakonodajo, strokovno in odgovorno do vseh deležnikov, a tudi, da zaradi besed posameznika, ki se s postavitvijo, še preden bodo izdelane vse študije, ne strinja, študij ne ustavljamo.”

Verjamejo namreč, in tako kažejo tudi projekcije in študije iz tujine, da lahko postavitev vetrnih agregatov na primernih lokacijah pripomore k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (kar je nenazadnje zaveza države), brez da bi nepopravljivo škodljivo vplivala na naravo in okolje.

Trije vetrni parki bi zadostili 4 odstotkom potreb slovenskih gospodinjstev

Trije potencialni vetrni parki (VE Ojstrica, VE Paški Kozjak in VE Rogatec) bi skupaj šteli 13 vetrnih agregatov, skupne moči do 46 MW in skupne letne proizvodnje 122 GWh, kar predstavlja približno štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji. Za primerjavo, samo v letu 2018 je bilo na svetu postavljenih za 49 GW novih vetrnih elektrarn – to je toliko, kot bi postavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje (ki je največja slovenska hidroelektrarna).

Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor, je ob tem še poudaril: »Kot podjetju v posredni lasti države nam je mar za dosego zavez, ki jih je dala Slovenija glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Čeprav je dejstvo, da ima postavitev vsakega objekta določen vpliv na okolje verjamemo, da imamo izkušnje in znanje, da objekte postavimo v prostor, ki bo za to primeren na način, ki bo v največji možni meri sprejemljiv. Pri tem bi si želeli nekoliko hitrejše odvijanje postopkov na strani odločevalcev in nekoliko več zaupanja deležnikov v strokovne inštitucije. Zavedamo se tudi, da dokler ne bomo skupaj z državo našli modela vključenosti lokalne skupnosti v projekte, nikjer ne bomo dobrodošli. A verjamemo, da bo potrebe in volja pripeljali do rešitev, in da se bodo tudi v Sloveniji v naslednjem desetletju začeli vrteti vetrni agregati in proizvajati električno energijo.«