Poletje je čas, ko Mariborčanke in Mariborčani radi posežejo po lahkotnem branju razlaga vodja oddelka za razvoj v mariborski knjižnici Barbara Kovář: »V poletnem času se povpraševanje prevesi bolj v smer “lažjega”, sproščujočega branja leposlovja, kot so zgodovinske romance, kriminalni romani (v zadnjem času predvsem skandinavski), humor. Pa tudi bolj poljudne strokovne literature: biografije znanih osebnosti, kuharice, ezoterika, psihologija odnosov, turistika.« Kovářeva dodaja, da omejitve glede izposojenih enot nimajo. Najbolj povpraševanim naslovom skrajšajo rok izposoje na 14 dni, običajen rok izposoje je tri tedne, zato da lahko pride do njih čim več uporabnikov. Skrajšan rok izposoje ima trenutno 70 naslovov knjig.
Zanimalo nas je, katere knjige so tiste, ki so najbolj brane oziroma, na katere se v knjižnici čaka najdlje. 
Leposlovje:
·         Partljič, Tone: Nebesa pod Pohorjem ; Sebastjan in most
·         Eros: Psi
·         Doerr, Anthony: Vsa ta nevidna svetloba
·         Mazzini, Miha: Otroštvo
·         Backman, Fredrik: Babica vas pozdravlja in se opravičuje
·         Moyes, Jojo: Zadnje ljubezensko pismo ; Skupaj
Viša pa se povpraševanje po leposlovju v angleškem jeziku.
Stroka:
·         Miklavčič, Milena: Ogenj, rit in kače niso za igrače
·         Perlmutter, David: Požgani možgani
·         Enders, Giulia: Čarobno črevesje
·         Bucay, Jorge: Pot samoodvisnosti
·         Gawande, Atul: Minljivost: medicina in kaj je na koncu pomembno
·         Soče, Ivan: Hipokrat je bil kuhar
Vsaka knjiga najde svojega bralca 
Obisk (fizični in virtualni) v mariborski knjižnici ostaja že nekaj let na enaki ravni oziroma se za procent ali dva letno povečuje. Je pa res, da se obisk dviguje v prid virtualnega obiska, kjer prevladuje predvsem povišanje uporabe različnih elektronskih virov, še razlaga Kovářeva. Seveda, pa občani ne obiskujejo mariborske knjižnice samo zaradi izposoje knjig. »V posameznih lokalnih okoljih ponujamo številne prireditve in dejavnosti za različne ciljne skupine uporabnikov. Ljudje se tudi družijo, izmenjavajo mnenja, sodelujejo ali preprosto v knjižnici preživljajo del svojega prostega časa.« Ob tem priporočajo, da bralci morda več posežejo tudi po slovenskih avtorjih, kot so na primer Feri Lainšček, Polona Glavan, Aleš Šteger, Mate Dolenc, Tone Partljič, Drago Jančar, Avgust Demšar in Segej Verč … »Vsaka knjiga najde svojega bralca in vsak bralec najde svojo knjigo, okusi so različni, kar je tebi všeč in ti odstira nekaj novega, morda nekomu ne bo pomenilo nič,« še dodaja. Tudi knjižničarji na morju berejo. Zadnji naslovi prebranih knjig, ki so jih kratkočasili pa so: 
 
·         Sanmartin Fenollera, Natalia: Prebujenje gospodične Prim
·         Videmšek, Boštjan: Na begu
·         Vojnović, Goran: Figa
·         Williams, John: Stoner
·         Jakob, Jure: Hiše in drugi prosti spisi
Otroci obožujejo vampirje in Potterja
Mladostniki še vedno radi posegajo po vampirski tematiki kot je na primer zbirka Hiša noči (Cast), kakor tudi knjige Stephenie Meyer Somrak, Mlada luna, Mrk in Jutranja zarja. Prav tako so med mladostniki popularne knjige Kdo si, Aljaska?, Krive so zvezde in Lažna mesta avtorja Johna Greena, zbirka Igre Lakote (Collins) in zbirka Kronike podzemlja (Clare). Pri nekoliko mlajših bralcih je v poletnih mesecih še vedno aktualen Harry Potter (Rowling), zbirka Lov na pošasti (Blade), zbirka Dnevnik nabritega mulca (Kinney), stripi (zlasti Tintin, Garfield in Miki Muster), Guinnessov knjiga rekordov, zbirka Grozni Gašper (Simon). Med slovenskimi avtorji so med bolj popularnimi Kajetan Kovič, Primož Suhodolčan, Desa Muck, Niko Grafenauer in Janja Vidmar.  Poleg naštetega je v poletnih mesecih povečano povpraševanje po knjigah s poletno tematiko (morje, morske živali, gusarji, ladje) še dodaja Kovářeva, kateri so podatke in ideja za na morje za vas pomagali še Sandra Jesenek, Ana Pernat in Aleš Žigart.