»Na SEŠG Maribor poskušamo dijake učiti za življenje, zato jih učimo iz življenja, kar pomeni, da poskušamo čim bolj povezati teoretično znanje s praktičnim, uporabnim znanjem. Poudarek dajemo razvijanju kompetenc, še posebno finančni in digitalni pismenosti. Šola se povezuje z okoljem, sodelujemo pri različnih projektih tako na lokalni kot mednarodni ravni,« pove Andreja Lep iz Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor.
Učni proces ni le suhoparno učenje, saj Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor ponuja delo v učnem podjetju. Tako lahko dijaki razvijajo poslovne ideje, spoznavajo funkcije podjetja, pridobivajo finančno pismenost, se učijo poslovnega bontona in komunikacije, javnega nastopanja, tudi v tujem jeziku, predvsem pa spoznajo, kako ustanoviti podjetje, sklepati pogodbe, voditi sestanke, se spopasti s konkurenco in izzivi, prodajati …
Zgodbe uspeha
»Ker vse dejavnosti ne morejo in ne smejo ostajati ločene od konkretnega življenja in sodobnega gospodarstva, se dijaki učijo na resničnih podjetniških zgodbah, ki na neposreden način predstavljajo, kako se da izkoristiti priložnosti in stopiti na samostojno karierno pot,« vizijo šole pojasni Lepova in doda, da si prav zato šola prizadeva, da medse redno povabi znane osebnosti in uspešne podjetnike. Tako so v preteklosti gostili že mnoge, med njimi Rada Daradana, ki je za Horray Studios prejel nagrado za start up leta, Anito Mlakar, Petro Škarja, Bora Greinerja, Jureta Ivanušiča, direktorja Mikro-Pola, Marka Podgornika, fotografa Tiborja Goloba …
“Dijaki si lahko uspešno delovanje slovenskih podjetij ogledajo tudi v živo. Tako večkrat obiščejo podjetja, kot so Neonart, AJM, Kaker, Lumar in Marles hiše, Obrtno-podjetniško zbornico, ZPM, Tovarno podjemov, Afrodito, Emo Celje, MiK Celje, Luko Koper, Lušt, Krko, Terme Ptuj in številne druge”.
Praktično in za življenje
Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor ponuja mnoge obšolske dejavnosti, s katerimi lahko mladi nadgrajujejo svoje osebne interese, udeležijo se lahko Mednarodnega sejma učnih podjetij in Mednarodnega obrtnega sejma v Celju ter Kariernega sejma v Mariboru. Dijaki skupaj s profesorji redno obiskujejo tudi kulturne in druge aktualne prireditve ter se udejstvujejo v ustvarjalnih, literarnih in filmskih natečajih, ali pa svoja obzorja širijo z mnogimi ekskurzijami v tujino in prelepe kotičke Slovenije. Med bogato ponudbo aktivnosti se najde čas tudi za šport, iz SEŠG Maribor pa izhajajo mnogi uspešni športniki, med drugimi šolo trenutno obiskujeta Žiga Zagoranski, ki je osvojil naziv evropskega prvaka v taekwandoju ter Selma Šabotič, ena najboljših mladih nogometašic, ki sta bila v preteklem šolskem letu imenovana za športnika oz. športnico leta na SEŠG.
»Dijaki so vključeni v UNESCO-klub, kjer spoznavajo svetovno problematiko in vlogo Združenih narodov, človekove pravice, učijo se spoštovanja raznolikosti in različnih kultur ter se vključujejo v reševanje okoljske problematike,« še pove Andreja Lep in doda, da dijaki sodelujejo še v izobraževalnem programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola”.
“Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor izvajamo dva programa: ekonomski tehnik in ekonomska gimnazija. Po končanem šolanju lahko dijaki, ki so zaključili program ekonomski tehnik, začnejo lastno karierno pot, lahko pa nadaljujejo šolanje na vseh višjih strokovnih šolah, z dodatnim predmetom iz splošne mature pa tudi na večini fakultet s sorodno vsebino na univerzitetni ravni. Mladi lahko na SEŠG izberejo tudi program ekonomska gimnazija, v katerem razvijejo ob splošnem gimnazijskem znanju še svoje podjetniške kompetence, s katerimi lahko po študiju na katerikoli fakulteti ustanovijo svoje podjetje in razvijejo lastno karierno pot. Vsako leto šola vpisuje tudi v poklicni tečaj, s katerim dijaki, ki so končali katero drugo srednjo šolo, tudi gimnazijo, v enem letu pridobijo izobrazbo ekonomskega tehnika”.
Mentorji, ne le avtoritete
»Učitelji ne želimo biti le avtoritete, ampak mentorji na poti do znanja. Zato je pouk na naši šoli drugačen. Manj frontalen, bolj sproščen, ustvarjalen, timski, sodelovalen. Znanje, do katerega se dijaki dokopljejo sami, je obstojnejše in ima večjo vrednost. Faktografijo nadomeščamo s širino in samostojnim iskanjem ter presojanjem podatkov. Želimo vzgojiti mlade ljudi, ki bodo stali za svojim mnenjem, ki bodo na svoji karierni poti znali izrabiti svoje sposobnosti, a ne bodo spregledali človeka, ki bo potreben njihove pomoči. Želimo vzgojiti samozavestne, poštene, odgovorne in sočutne ljudi, ki bodo s pridobljenim znanjem znali uresničiti svoje cilje in ustvariti družbo, ki bo spoštljiva do vseh ljudi,« zaključi Lepova.
