V Mariboru je te dni potekal seminar o aktualnih vprašanjih, povezanih s prihodom beguncev v Slovenijo, ki ga je priredil Inštitut za etnične in regionalne študije (Iscomet) s ciljem izboljšanja komunikacije med različnimi deležniki na tem področju. Prav komunikacija je namreč ključna, da bi se lahko v prihodnje izognili negativnim odzivom javnosti.

Predsednik Iscometa Silvo Devetak je ogorčen nad poročanjem nekaterih slovenskih medijev o migracijah, ki vznemirja javnost. “V tej psihotični situaciji poskušamo širiti objektivne informacije,” je povedal.

Poudaril je, da so migracije neizbežno dejstvo sodobnega sveta, zato se je te tematike treba lotiti odgovorno in strokovno. Prav v ta namen so danes v okviru mednarodnega projekta Utrinki z mej – Nič več opek v zidove, v katerem sodelujejo lokalne skupnosti in nevladne organizacije iz 13 držav EU, priredili seminar v Mariboru, v petek pa še v Črnomlju. K sodelovanju so povabili predstavnike lokalnih skupnosti, državnih uradov in zavodov ter različnih znanstveno izobraževalnih institucij ter civilne družbe, ki se ukvarjajo z migracijami.

Potrebno je izboljšati komunikacijo

Peter Debeljak iz vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov se strinja, da bi v primerih, ko se je lokalna skupnost uprla prihodu beguncev, lahko zadeve spremenili z boljšo komunikacijo med državno in lokalno oblastjo. Nazadnje se je to pokazalo v Mariboru, kamor so poleti preselili štiri sirske družine iz Turčije, vodstvo tamkajšnje mestne četrti pa je protestiralo, čeprav tam že vrsto let uspešno deluje integracijska hiša.

“Zdaj smo že imeli nekaj lekcij s tega področja, zato verjamem, da bo v prihodnje šlo boljše,” je dodal za STA.

Pri vključevanju oseb s priznano mednarodno zaščito v slovensko družbo igra pomembno vlogo društvo Odnos, ki jim pomaga pri urejanju življenjskih situacij. Po ocenah vodje programov Francija Jazbeca je zelo pomembna njihova vloga posrednika med prišlekom in različnimi institucijami in lokalnim okoljem. “Ta dialog je izredno pomemben. Ljudem na podlagi zakonodaje pripadajo določene pravice, a v vsakdanjem življenju včasih umanjka njihova implementacija,” je povedal.

Težave z nastanitvijo

Med težavami, s katerimi se zaradi odklonilnega odnosa družbe soočajo migranti, je navedel težavno iskanje stanovanja in dela. Slovenija po njegovih besedah potrebuje več nastanitvenih kapacitet za te ljudi, tudi v smislu dolgoročnega najema zasebnih stanovanj in neprofitnih javnih stanovanj. “Brez strehe nad glavo je težko razmišljati o nadaljnjih korakih vključevanja teh ljudi v družbo,” je prepričan.

Želijo si tudi možnosti dodatnega izobraževanja in usposabljanja zanje. “Begunci so heterogena skupina, imajo različne potrebe. To so ljudje. Ljudje so različnih starosti, različne izobrazbe, različnih izkušenj. Večina se jih je soočala in se še vedno sooča z izgubami, imajo težave in stiske, zato je potrebna tudi psihosocialna podpora. Predvsem pa potrebujejo možnosti in priložnosti, da se bodo vključevali. Potrebujejo vizijo, da bodo v Sloveniji dejansko lahko živeli človeka vredno življenje na neki enakovredni ravni,” je še povedal Jazbec.

Blanka Kovačec je predstavila projekt Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga izvaja na štirih osnovnih šolah, eni srednji šoli in dveh enotah vrtca v Mariboru. “Delamo s priseljenimi učenci, predvsem tistimi, ki so prvo leto v Sloveniji. Z njimi izvajamo intenzivne tečaje slovenščine, saj s strani slovenske države ne dobijo dovolj ur, veliko tudi delamo z njihovimi starši in učitelji,” je povedala.

Doslej je imela večinoma pozitivne izkušnje. Kot je dodala, nekateri begunski otroci tudi prej osvojijo znanje kot nekateri drugi učenci. Seveda pa je treba na vsakega otroka gledati individualno, je dejala.

STA