Lokalno

Skrivnostni vlagatelj za odkup hotelov na Mariborskem Pohorju

Uredništvo , 01.10.18 ob 06:52

Potem ko je Družba za upravljanje terjatev bank tri hotele nekdanjega Športnega centra Pohorje na Mariborskem Pohorju dala v enoletni najem podjetju Playgreen Mirana Ferka, je ta napovedal skorajšnji odkup.

Potem ko je Družba za upravljanje terjatev bank tri hotele nekdanjega Športnega centra Pohorje na Mariborskem Pohorju dala v enoletni najem podjetju Playgreen Mirana Ferka, je ta napovedal skorajšnji odkup. Vlagatelja, ki stoji za njim, ni razkril, je pa dejal, da so pogovori z DUTB skoraj pri koncu.

Kot je na nedavni okrogli mizi o prihodnosti pohorskega turizma povedal Ferk, je te dni prejel tudi zelo pozitiven odgovor ene od bank, s katero se pogovarja za sofinanciranje projekta, kar po njegovem kaže na to, da tudi ta verjame v uspeh načrtov. Za zdaj molči tudi o tem, koliko jih bo stal nakup hotelov, saj je takšen dogovor s prodajalci, vse to pa bo zagotovo slej kot prej znano javnosti, je še dodal.

Oživljanje turizma

Udeležence okrogle mize v organizaciji časnika Večer so te informacije razveselile, saj so gotovo več kot dobrodošle za nadaljnji razvoj Mariborskega Pohorja. Da kljub trudu pri oživljanju turizma na tem območju po propadu Športnega centra Pohorje ni prišlo do dokončnega preboja, gre po besedah prvega moža smučarskega kluba Branik Boštjana Tancerja pripisati dvema ključnima ovirama, ki še vedno nista rešeni.

“Prva je, da je občina uveljavila pravico do izvzema žičniških naprav iz stečajne mase Športnega centra Pohorje, a v nekaj letih še vedno ni uspela razrešiti finančnega vprašanja s stečajnim upraviteljem in je torej lastništvo infrastrukture še vedno v zraku. Druga, ki temu sledi, pa je dejstvo, da je s takšno infrastrukturo zelo težko upravljati in preživeti na povsem tržnih temeljih,” je prepričan Tancer.

Cilji so visoki

Marsikje v svetu, tudi na višje ležečih smučiščih, je namreč po njegovih besedah urejeno sistemsko financiranje bodisi s strani lokalnega turističnega gospodarstva, regijskih skladov ali pa iz državnih virov. Neuspešen razpis za prodajo hotelov na Pohorju je v preteklosti pokazal prav to nedorečenost, saj kljub kapitalu, ki je v Evropi trenutno na voljo, ni bilo praktično nobenega resnega interesa za nakup ne iz Slovenije niti iz tujine.

Ferk je vseeno prepričan, da najem hotelov in načrtovani poznejši odkup nista loterija, saj je že kar nekaj let nazaj pomagal razviti poletni športni turizem do te mere, da je prerasel mariborske poletne hotelske zmogljivosti, zato verjame, da se gredo resno in uspešno zgodbo.

“Prihodnost turizma v Mariboru in njegovi okolici je, da se vsi, ki se ukvarjamo s tem, povežemo, saj le tako in s kakovostno storitvijo lahko postanemo dobra in iskana turistična destinacija,” je še dodal Ferk.

Dogovarjanje o ceni žičniških naprav

Direktor Marproma Bernard Majhenič pa je zavrnil Tancerjeve besede o nerešenem lastništvu žičnic in povedal, da je mestna občina žičnice pod svoje okrilje vzela nazaj v skladu z zakonom o žičniških napravah, kjer pa je tudi zapisano, da če koncendent uveljavlja pravico o izločitvi iz stečajne mase, je dolžen premoženje odkupiti po tržni vrednosti.

Po njegovem vedenju se stečajni upravitelj in MOM prepirata le o tem, kolikšna je ocenjena tržna vrednost. Zato vprašanje, kdo je lastnik žičniških naprav, ne obstaja, res pa je, da mestna občina za naprave mora plačati, je prepričan.

Glede zadnje cenitve, ko je cena narasla na 16,8 milijona evrov, je Majhenič dejal, da so cenilci med drugim cenili sedežnico Stolp v stanju, v kakršnem je danes, lastnik te pa je Marprom, ki jo je odkupil od NLB leasinga takrat, ko je bila podrta in jo obnovil. Stečajni upravitelj oziroma DUTB kot ločitveni upnik bo torej denar prejel, ko bo dokončno določena prava cena naprav, je dodal Majhenič.

Povezovanje je težava

Predstavnik organizatorjev Zlate lisice Uroš Mencinger mestni oblasti zameri, da ni poskrbela za to, da bi po propadu Športnega centra Pohorje poskrbela za to, da bi Mariborčani prevzeli Pohorje, pač pa je to storila slaba banka in je šla zadeva po poti vseh ostalih zavoženih investicij v Sloveniji.

“Premoženje je zdaj naprodaj in veseli smo lahko, če bo to zdaj uspelo Ferkovi ekipi in ne spet neki ruski ali drugi ekipi, ki nikoli ni bila na našem Pohorju. Bistveno pa je, da začnemo Pohorje jemati kot celoto in predvsem 365 dni na leto. Če bomo govorili samo o zimi, bodo vsako leto težave,” je dejal Mencinger.

Male turistične ponudnike pa po besedah vodje društva pohorskih gostincev Maksimiljana Klančnika najbolj moti, da so razkropljeni med preveč različnih občin, kar je velika ovira za povezovanje. Zato od prihodnjih županov pričakujejo, da bodo sedli za skupno mizo in se povezali ter nehali deliti Pohorje na mariborskega, hoškega, slovenjebistriškega in podobno.

Kot je dodal, bi ga morali tržiti pod skupno blagovno znamko, saj gostov ne zanima, v kateri občini je kakšen hotel ali koča. “Doslej nam tega kljub večkratnim poskusom ni uspelo. Motijo nas predvsem slabe cestne povezave, recimo od Areha do slapa Šumik, Osankarice, Črnega jezera in ostalih naravnih lepot,” je dodal Klančnik.

STA