Aprilska pozeba lani povzročila za 44 milijonov evrov škode. Največ škode v vzhodnoštajerski pokrajini, za odpravo posledic 3,5 milijona evrov.
Največ škode v nasadih jabolk
Sneg in pozeba sta konec lanskega aprila prizadeva več kot 7000 ha obdelovalnih površin v 106 občinah in pri več kot 4000 oškodovancih. Najvišja škoda je nastala v nasadih jabolk, in sicer 25 milijonov evrov, 11 milijonov evrov je bilo škode v vinogradih. Velika škoda, več kot 4 milijone evrov, je nastala tudi v nasadih orehov, nekaj manj kot milijon evrov pa je škode v jagodnih nasadih.
V Mariboru škode za okoli 4 milijone evrov
Največ škode je nastalo v vzhodnoštajerski regiji, na več kot 13 milijonov evrov so jo ocenili ter v podravski regiji, kjer je škode za nekaj več kot 8 milijonov evrov. V teh dveh regijah je pozeba prizadela vsaj 1600 kmetovalcev in sadjarjev. V mariborski občini je pri 116 oškodovancih nastala za skoraj 4 milijone škode, v Kungoti za skoraj 2 milijona, v Pesnici za milijon evrov in pol, v Hočah nekaj več kot milijon evrov, v Dupleku za pol milijona ter v Framu za četrt milijona evrov.
Država iz proračuna 3,5 milijona evrov
Vlada bo letos iz proračuna za odpravo posledic namenila 3,5 milijona evrov, o višini izplačila pa bo odločala Agencija za kmetijstvo. »Upravičenci do sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu so kmetijska gospodarstva, ki so bila na dan 30. aprila 2016 vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v sadovnjakih in vinogradih, se pomoč dodeli za upravičene stroške za obnovo kmetijskega proizvodnega potenciala do ravni, kakršna je bila pred nastankom škode, vendar ne več kot 80 odstotkov in na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 90 odstotkov upravičenih stroškov,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo.
