Sive vrane povzročajo veliko sivih las tudi kmetom, katerim odžirajo pridelek in povzročajo finančno škodo. “Zdravila” za to obnašanje pa ni, saj ni kriva njihova prevelika populacija, pač pa vsesplošna prilagodljivost in pretkanost.

Sive vrane veljajo za eno najinteligentnejših in izjemno prilagodljivih vrst ptic. So velike ptice, saj dosežejo kar pol metra dolžine. Prilagodijo se življenja v vsakršnih pogojih in se v glavnem naseljujejo tam, kjer je prisoten reden vir hrane. Najdemo jih na smetiščih, na katerih se hranijo, pa celo na daljnovodih, na katerih počivajo in nameščajo svoja gnezda.  Četudi se zdi da je sivih vran vedno več, pa slednje ne drži. Pravzaprav jih je glede na monitoring populacije sive vrane na podeželju kar za 25 odstotkov manj kot sicer, medtem pa njihovo število v urbanih naselij raste. Ko se spomladi iz urbanih naselij naselijo nazaj na polja, se morajo z njimi soočati štajerski kmetje, saj naredijo veliko škode na pridelkih.

Raje imajo ekološke pridelke

Kot je za naš osrednji mariborski portal povedala Valentan Frančiščka, nosilka dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji v Vodolah, so sive vrane v zadnjih letih povzročile večjo škodo na koruzi. Uničile so kar pol hektarja koruze, zato so morali posaditi nove posevke, kar seveda stane. Valentanova je prepričana, da sivim vranam tekne zlasti ekološki pridelek:  “Ekološki kmetje imamo, kar se tiče semen, več težav, ker gre za netretitano seme. Ko je ven prišla koruza, so jo povsem pocufale ven iz zemlje. Dvomim, da bi jim obdelano zrnje teknilo, saj je tretirano s fitofarmacevtskimi sredstvi,” sklepa Valentanova. Veliko škodo so napravile tudi na češnjah. Jeseni, ko je vsega na pretek, se škoda sicer malo manj pozna, saj se škoda prerazporedi na več poljščinah. Zlasti se rade lotevajo tudi silažnih bal, ki jih skljuvajo s svojimi velikimi kljuni.

Po protitočni mreži mečejo predmete, misleč da gre za cesto

Sive vrane delajo preglavice tudi drugod. Na kmetiji Frangež v Brezuli pri Račah so uničevale sadje in zelenjavo, potem pa se je to nenadoma nehalo. “Odkar smo postavili protitočno mrežo, jih več ni nazaj”, za naš portal pojasnjuje Barbara Petrič iz kmetije Frangež. A sedaj se na kmetiji soočajo z drugačnim problemom, saj jim na protitočno mrežo mečejo številne predmete, katere morajo neprestano odstranjevati. “Tole početje močno spominja na obnašanje vran, ko na cesto odvržejo oreh in budno čakajo, da preko zapelje avto ter razbije lupino,” pojasnjuje in dodaja, da v tem primeru vrane protitočno mrežo očitno zamenjujejo za cesto.

V hladnih mesecih so v urbanih naseljih, spomladi pa nazaj na polja

Dokler se ne začne delo na poljih, so v glavnem na urbanem okolju. Na poljih delajo škodo na mladih posevkih, da ne govorimo o drugih pticah, saj plenijo gnezda, posledično delajo škodo tudi pri mladi srnjadi, mladih zajčkih. Čeprav naredijo veliko škode, to ne pomeni, da je sivih vran vedno več. Problem jih je držati pod kontrolo, saj se v hladnih mesecih s polja in vasi preselijo v mesta, kjer lovci nimajo vpliva. Lani je po besedah Gselmana bilo ustreljenih okvirno okoli 1000 sivih vran. Problem sivih vran tako ne tiči v njihovi pretirani številčnosti, saj o slednji ni mogoče govoriti, pač pa o blazni pretkanosti in prilagodljivosti. Vrane se vselej prilagodijo okolju, nikdar obratno. In očitno se bomo morali sobivanja z njimi pač naučiti.