Mestna občina Maribor bo investirala v projekt za sanacijo vlage v spomeniku sinagoge. Proračun za sanacijo bo v dveh letih znašal nekoliko manj kot dvesto tisoč evrov.
Mestni svet Mestne občine Maribor je sprejel dokument identifikacije investicijskega projekta in sicer za sanacijo vlage v spomeniku sinagoge. Proračun za sanacijo bo v letu 2017 znašal 94.831,99 EUR, v letu 2018 pa 98.380,15 EUR. Investicija je potrebna tudi v namene vzdrževanja infrastrukture in za nakup opreme v kulturi. O izvedbi sanacije se je odločalo 25 svetnikov, 24 izmed njih se je s sanacijo strinjalo, eden pa svoje odločitve ni podal. Tako so na podlagi izida glasovanja sprejeli sklep za sanacijo.
Spomenik je državnega pomena
Mariborsko sinagogo so strokovnjaki umestili v 13. stoletje, zato se uvršča med najstarejše ohranjene sinagoge v srednji Evropi. Sicer pa je Mariborska sploh edina ohranjena srednjeveška sinagoga na slovenskem. Njena rekonstrukcija se je začela že maja, leta 1992, ko jo je bilo potrebno rekonstruirati po obliki in obsegu, sicer pa so obnovitvena dela potekala vrsto let. Prvega aprila 2001 je bila prvič odprta za javnost. Sicer je v lasti Mestne občine Maribor, a jo je po odprtju upravljal Pokrajinski muzej Maribor. Po nekaj letih uspešnega delovanja so v sinagogi ustanovili še center za duhovno judovsko kulturno dediščino, ki je začel samostojno delovati aprila 2011. Prvenstvena naloga sinagoge je, da preučuje in javno predstavlja judovsko kulturo, zgodovino in dediščino.
Nedavno je dobila status spomenika državnega pomena, zaradi njene obnove in delovanja pa je dobila priznanje v evropskem merilu.
