Z županom Občine Šentilj mag. Štefanom Žvabom smo se pogovarjali o velikem razvojnem napredku občine, ki ga doživlja v zadnjih letih. Sam Šentilj po več desetletjih z velikimi infrastrukturnimi projekti spreminja podobo. Celotna občina se je tudi turistično prebudila in se razvija, kar je bilo pred časom skoraj nepredstavljivo.

Gospod župan, kakšni so vaši občutki v zvezi z opravljenim, stanjem in dosežki v občini Šentilj, razlika med letom 2014 in 2019?

Ob prevzemu županskih dolžnosti 2014 je bila sprva velika negotovost. Marsikomu se je bilo težko sprijazniti s tem, da je prišel nov in neodvisni župan, šele drugi od ustanovitve občine. V prvem mandatu je bilo s strani nekaterih političnih opcij veliko nagajanja.

Po petih letih smo lahko vsi skupaj ponosni na to, kar nam je uspelo. Občina Šentilj je moderna občina, kjer se uveljavljajo visoki standardi vrtcev in šol. Skrbimo za starejše, delamo na trajnostnem oz. sonaravnem razvoju, v zadnjem času pa smo se posvetili tudi razvoju turistične ponudbe. Da se bo občina tako turistično razvijala, je bilo še pred leti nepredstavljivo.

“Občina Šentilj je moderna občina, kjer se uveljavljajo visoki standardi vrtcev in šol. Skrbimo za starejše, delamo na trajnostnem oz. sonaravnem razvoju, v zadnjem času pa smo se posvetili tudi razvoju turistične ponudbe. Da se bo občina tako turistično razvijala, je bilo še pred leti nepredstavljivo.”

Izjemno velik preskok je bil narejen v dejavnosti društev. Ta so, vsako seveda na svojem področju, izjemno uspešna.

V prejšnjem mandatu je bilo večkrat precej burno na sejah občinskega sveta, kako je v tem mandatu? Prvi vtis je, da dobro sodelujete.

Dobro sodelujemo z vsemi političnimi opcijami. Vsi se zavedamo, da samo s skupnimi močmi lahko peljemo projekte za skupno dobro. Teh je kar precej, tudi velikih. Prepričan sem, da na občinskem svetu sprejemamo dobre odločitve in tako lahko mirno sprejemamo odgovornost za razvoj občine, v kateri živimo danes in jo bomo pustili zanamcem.

To se je pokazalo tudi pri soglasjih velikim državnim projektom, kjer tudi s finančno soudeležbo občine dobesedno spreminjamo izgled občinskega središča in drugih krajev. Tukaj predvsem mislim na trenutno gradbišče novega velikega krožišča v centru Šentilja, ki mu bo sledila rekonstrukcija osrednje ceste ob železnici.

Dobro sodelujejo z državo

To pomeni, da je dobro sodelovanje tudi s poslanci državnega zbora iz vašega okraja. Mimo države verjetno ne gre?

Kot sem že omenil, dobro sodelujemo z državo. Veliko k temu pripomore tudi aktivnosti naših poslancev. S poslancem Marijanom Pojbičem, ki je tudi svetnik v občinskem svetu dobro sodelujemo. Na državnem nivoju nam pomaga odpreti marsikatera vrata.

Iz izvedenih projektov se dobi občutek, da so v prejšnjih letih več dobivali kraji izven Šentilja, predvsem Ceršak, Velka, tudi Sladki Vrh. Glede na gradbišče sredi kraja, kot ste dejali, očitno tudi sam Šentilj spreminja podobo. Katere so bile glavne investicije v teh krajih, kaj bo pomenilo novo krožišče v Šentilju?

Ta občutek, da so drugi kraji dobivali več, je verjetno tudi zaradi tega, ker se je v vseh krajih res veliko postorilo in zgradilo. Že od začetka sem pri predlogih proračuna gledal na to, da se bodo kraji razvijali enakomerno. Tako smo v Sladkem Vrhu poleti odprli »kolopark«, popularni »pumptrack«, ki so ga otroci ob koncu šolskega leta sprejeli z velikim navdušenjem. Pričenjamo pa tudi z veliko obnovo vrtca v Sladkem Vrhu.

“Naša godba je v Ceršaku v obnovljenih prostorih krajevne skupnosti dobila povsem svoj vadbeni prostor. Svojo izjemno kvaliteto bodo tako še samo lahko nadgradili. Lahko vam povem, da gre za standard, ki ga imajo redke godbe.”

V Šentilju smo na starem mejnem prehodu v stavbi, ki smo jo dobili od države, uredili regionalni turistični center, za kar smo pridobili pol milijona evropskega denarja. Naša godba je v Ceršaku v obnovljenih prostorih krajevne skupnosti dobila povsem svoj vadbeni prostor. Svojo izjemno kvaliteto bodo tako še samo lahko nadgradili. Lahko vam povem, da gre za standard, ki ga imajo redke godbe. V Ceršaku se skupaj z avstrijsko stranjo resno pogovarjamo, da bi postavili kolesarski most čez Muro. Uredili smo središče Zg. Velke s krajevno hišo in trgovino s spominki. Zg. Velka postaja pravi turistični in romarski kraj, ki ga vsako leto obišče več ljudi. Ob tem moram omeniti izjemno visok delež rastlinskih čistilnih naprav in kar šest lokacij e-polnilnic za avtomobile.

“V Ceršaku se skupaj z avstrijsko stranjo resno pogovarjamo, da bi postavili kolesarski most čez Muro.”

Nabavili smo električna kolesa in jih ponudili v brezplačno izposojo. Električna kolesa so se izkazala za pravi hit, saj so bila zasedena skoraj vsak dan. Tako smo resno začeli razmišljati o nabavi še dodatnih, ob tem pa bomo po občini postavili še polnilnice.

Ob tem moram omeniti izjemno visok delež rastlinskih čistilnih naprav in kar šest lokacij e-polnilnic za avtomobile.”

Šentilj je trenutno razkopan, država je opravila rekonstrukcijo železnice, dobili smo moderno železniško postajo, urejujemo krožišče, ki je do sedaj pomenili veliki prometni čep ob tovornem prometu, ki gre skozi kraj do skladišča sladkogorske tovarne papirja ob železnici. Novo krožišče je pomembno predvsem zaradi povečane varnost pešcev, še posebej otrok, tukaj namreč poteka glavna pot do bližnje šole.

Kdaj se bo začelo z deli na Maistrovi, kaj s prenovo glavne ulice ob železnici dobiva sam kraj oz. krajani?

Ob veliki rekonstrukciji proge, največji od same izgradnje, smo se z državo dogovorili, da se bodo hkrati  uredile tudi prometnice in komunalna infrastruktura. Urejeno pa bo tudi varovanje pred hrupom železnice.

“Spomladi, po zaključku krožišča, pride na vrsto rekonstrukcije Maistrove ceste, ki poteka ob železnici.”

Tako kot pri krožišču tudi pri rekonstrukciji Maistrove občina sodeluje pri financiranju del, predvsem obnove komunalnih vodov. V vsakem primeru bi morali urediti kanalizacijo, veliko cevi je zaradi težkega prometa poškodovanih. Tako bo zgrajena nova cesta, v samem središču dobimo novih 90 parkirnih mest in kolesarsko pot. Obnovljena bo kanalizacija, ločene meteorne vode, nova javna razsvetljava in plinska napeljava.

Sladki Vrh dobiva najsodobnejši vrtec

Skrb občine so tudi vrtci in šole. Sladki Vrh dobiva prenovljen vrtec. Šentiljski vrtec ste »odkupili«. Katere so bile glavne investicije v dvig standarda, katere še načrtujete poleg širitve vrtca v Sladkem Vrhu? Na seji so se slišali tudi očitki o velikem porastu cene obnove vrtca v Sladkem Vrhu …

Vsako leto imamo večje število vpisanih v vrtce. Imamo normativno zelo dobro urejene vrtce, kar štejemo za velik dosežek občine. Spomnimo, da smo pred tremi leti odkupili drago stavbno pravico šentiljskega vrtca in od takrat je v trajni lasti občine, občanov.

“Le vrtec v Sladkem Vrhu je odstopal od tega standarda in je potreben prenove. Deležen bo energetske prenove, prenove spremljajočih objektov oz. zgradili bomo tudi dodatne, nova bo razdelilna kuhinja, sanitarije.”

Le vrtec v Sladkem Vrhu je odstopal od tega standarda in je potreben prenove. Deležen bo energetske prenove, prenove spremljajočih objektov oz. zgradili bomo tudi dodatne, nova bo razdelilna kuhinja, sanitarije. Potrebna je bila širitev, zato se je končna cena res podražila. Ampak glede na ceno na enoto smo še vedno med najcenejšimi. To gre zasluga dobremu sodelovanju med vodstvom vrtca, projektanti in občinsko upravo, ki so glede na potrebe pripravili res optimalno prenovo in širitev. Lahko bi rekli, da Sladki Vrh dobiva najsodobnejši vrtec. Vrtec v Sladkem Vrhu ni bil deležen večjih prenov kar 40 let.

Zavedamo se, da je to eden od osnovnih pogojev, da mladi ostanejo v svoji občini oz. da se bodo lahko k nam priseljevale tudi mlade družine od drugod.

Šentilj bo dobil tudi novo športno dvorano ob osnovni šoli. Kakšna bo ta dvorana, katerim športom bo namenjena?

Nova športna dvorana bo v prvi vrsti namenjena kvalitetnemu pouku telesne vzgoje osnovne šole. Namenjena bo tudi vsem društvom in občanom za rekreacijo in večje prireditve ter seveda tekmovanja. Mere igrišč bodo dovoljevale izvedbo tekem na najvišji mednarodni ravni.

Na zadnji  seji ste sprejeli odlok o podelitvi koncesije za ureditev javne razsvetljave …

S podelitvijo koncesije javno-zasebnega partnerstva bomo v celotni občini dobili prenovljeno razsvetljavo, varčno in v skladu s standardi minimalnega svetlobnega onesnaževanja. Koncesionar bo s postavitvijo varčne razsvetljave ob enaki višini plačil oz. stroška občine za razsvetljavo financiral postavitev nove razsvetljave. Občina bo tako imela enak strošek in moderno javno razsvetljavo.

Sledile bodo polnilnice za električna kolesa

Občina je znana kot trajnostno naravnana. Kako potekajo vsi ti trajnostni projekti, kakšni so plani v prihodnje na tem področju?

Eden od stebrov mojega programa in delovanja je trajnostni in zeleni pristop. Kot že rečeno, smo postavili kar nekaj rastlinskih čistilnih naprav, imamo šest lokacij za polnilnice za električne avtomobile, sledile bodo polnilnice za električna kolesa, postavljamo varčno javno razsvetljavo, spodbujamo ekološko pridelavo …

“Kot že rečeno, smo postavili kar nekaj rastlinskih čistilnih naprav, imamo šest lokacij za polnilnice za električne avtomobile, sledile bodo polnilnice za električna kolesa, postavljamo varčno javno razsvetljavo, spodbujamo ekološko pridelavo …”

S tem trendom bomo nadaljevali in iskali priložnost, da v čim večji meri živimo z naravo, skrbno ravnamo z njenimi viri in čim bolj to naučimo tudi naše otroke.

Na drugi strani ostaja nerešen problem kompostarne v Ceršaku. Veliko je bilo truda, da bi se ta problem za krajane Ceršaka rešil, ob smradu in muhah so pogoji za življenje neprimerni. Kako daleč so vaša prizadevanja, kaj ob vsem tem »pravi« in ukrepa država?

To je največji problem, ki sem ga podedoval z nastopom županske funkcije. Država piše zakone in podeljuje dovoljenja za tovrstno proizvodnjo in skladiščenje komposta, ki povzroča smrad in roje muh, še posebej ob višjih temperaturah.

“To je največji problem, ki sem ga podedoval z nastopom županske funkcije. Država piše zakone in podeljuje dovoljenja za tovrstno proizvodnjo in skladiščenje komposta, ki povzroča smrad in roje muh, še posebej ob višjih temperaturah. Velikokrat smo zahtevali od lastnika kompostarne, da se drži teh pravil, od države pa, da kontrolira izvedbo. Zahtevali smo vse mogoče inšpekcijske nadzore. Oblikovala se je civilna iniciativa krajanov, s katero sodelujemo, občina je plačala tudi odvetniško podporo.”

Velikokrat smo zahtevali od lastnika kompostarne, da se drži teh pravil, od države pa, da kontrolira izvedbo. Zahtevali smo vse mogoče inšpekcijske nadzore. Oblikovala se je civilna iniciativa krajanov, s katero sodelujemo, občina je plačala tudi odvetniško podporo.

Imeli smo obisk pristojnega ministra, upamo, da bodo sedaj, ko mora kompostarna pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje, preverili pogoje in sprejeli ustrezno odločitev, da se bodo pogoji življenja v Ceršaku normalizirali.

Opcije B, da bi kdo drug postavljal optiko, v tem trenutku ni

Precej dolgo že traja priprava projekta »Rune«, projekta za pridobitev optičnega omrežja oz. »hitrega interneta«. Kako daleč ste? Koliko imate sploh vpliva na potek izvedbe, glede na to, da je to na nek način tudi državni projekt.

Projekt »Rune«, pri katerem sodeluje tudi Ministrstvo za javno upravo ima v načrtu gradnjo optičnega omrežja na ruralnih področjih, kjer ni komercialnega interesa, kot v mestih.

“Kot sem že omenil, pri projektu sodeluje tudi država, kar bi moral biti garant, da bo do izvedbe prišlo. Opcije B, da bi kdo drug postavljal optiko, v tem trenutku ni, zato prosim občane še za malo strpnosti.”

Projektu smo se takoj priključili, saj je to tudi edina realna možnost, da v naši občini pridemo do hitrega interneta. To pa je eden od osnovnih pogojev, da bodo mladi ostali v naših krajih. Brez interneta pač danes ne gre.

Res je, da se je zavleklo. Mi nad projektom bdimo in pozivamo izvajalca, da se naj izvedba začne.  Upam, da bomo spomladi kopali oz. napeljevali optiko. Občinska uprava je svoj »papirnati« del pripravila, tako da ni ovir za izvedbo na terenu. Kot sem že omenil, pri projektu sodeluje tudi država, kar bi moral biti garant, da bo do izvedbe prišlo. Opcije B, da bi kdo drug postavljal optiko, v tem trenutku ni, zato prosim občane še za malo strpnosti.

Do doma starostnikov in dnevnega centra za starejše

V občini že nekaj časa poteka oskrba starejših s prevozi hrane in subvencionirano e-oskrbo. Kako poteka izvedba teh storitev, kaj načrtujete v prihodnje?

Spet smo bili eni prvih, ki smo pristopili k projektu e-oskrbe, ki bo tudi del dolgotrajne oskrbe starejših, ko bo enkrat sprejet zakon. Že nekaj časa izvajamo prevoz hrane na dom, naš medgeneracijski center je eden izmed najbolj aktivnih.

“Že nekaj časa izvajamo prevoz hrane na dom, naš medgeneracijski center je eden izmed najbolj aktivnih.”

Skrbimo za prisotnost zdravniške oskrbe v krajih. Delamo na tem, da bi prišli tudi do doma starostnikov in dnevnega centra za starejše.

Kako sodelujete z ostalimi župani sosednjih občin. Problemi, pa tudi rešitve so verjetno podobne? Kje so rezerve za sinergijo?

S sosednjimi občinami imamo veliko področij sodelovanja, prav zaradi sinergijskih učinkov. Storitve za starejše, komunalne storitve, urejevanje cest in kolesarskih poti ter skupna turistična ponudba in promocija so področja, kjer je še veliko rezerv. Zelo dobro sodelujemo s sosednjimi občinami, kakor tudi z župani sosednjih občin na avstrijski strani.

Z avstrijsko občino Mureck in pristojno deželo se dogovarjamo, kot sem že prej omenil, za postavitev kolesarskega mostu čez Muro pri Ceršaku, za kar moramo pridobiti skupno gradbeno dovoljenje in seveda finančne vire. Pri projektu smo že marsikaj storili, realizacija pa ni več tako daleč.

V oči bode urejenost skupnih cest. Cesta med Šentiljem in Jarenino je na vaši strani urejena, s širokimi pločniki, po občinski meji pa je v izredno slabem stanju. Občina Pesnica je sicer letos uredila cesto skozi sam kraj Jarenina, kdaj bo urejen ta zelo dotrajan del? Turisti in občani ne gledajo toliko na občinske meje …

Čestital bi novemu županu Pesnice za tako hitro ureditev ceste skozi sosednjo Jarenino in upam, da jim bo uspelo urediti še manjkajoči del do meje z našo občino.

“Projektira se tudi kolesarska pot, ki bo potekala skozi več občin v Slovenskih goricah, kar bo dalo velik zagon skupni turistični ponudbi občin v Slovenskih goricah in sosednji Avstriji.”

Projektira se tudi kolesarska pot, ki bo potekala skozi več občin v Slovenskih goricah, kar bo dalo velik zagon skupni turistični ponudbi občin v Slovenskih goricah in sosednji Avstriji. Kolesarske poti bodo tako povezane in bodo zaokrožile enovit turistični prostor ob meji.

V tem petletnem obdobju sanirali več kot 50 plazov

Koliko pa sicer občina namenja za ceste, precej je verjetno »dela« in stroškov s plazovi? Kako rešujete te probleme?

Vsako leto za sanacijo namenjamo malo manj kot pol milijona evrov. V tem petletnem obdobju smo sanirali več kot 50 plazov, nekaj pa nam jih še ostalo. Planiramo, da bomo v dveh letih sanirali vse ostale.

Novost je tudi novo komunalno podjetje – zakaj občina potrebuje svoje komunalno podjetje? Je že dovolj velika, z dovolj komunalnimi opravili, da potrebuje svoje komunalno podjetje? Kako so komunalna opravila potekala do sedaj?

Razlog ustanovitve komunalnega podjetja izhaja iz dejstva, da občina Šentilj letno porabi za različna izvajalska dela s področja komunalnih dejavnosti preko pol milijona evrov sredstev, ki jih plačuje različnim izvajalcem (tudi komunalnim podjetjem), registriranim v večini izven območja naše občine.
V pretežnem delu gre za izvajanje lokalnih gospodarskih služb, ki jih lahko občina izvaja delno v obliki režijskega obrata, z ustanovitvijo javnega podjetja ali podelitvijo koncesije
zasebnemu izvajalcu. Obseg in narava nekaterih del presegata zmožnosti režijskega obrata. Ker ni na razpolago v bližnji okolici dovolj podjetij s tovrstnimi izvajalskimi deli, opravljajo ta dela podjetja, ki so oddaljena tudi 30 kilometrov in več. Praviloma je tudi cena takih del običajno višja in mora za to občina plačevati več sredstev kot bi lahko.

“Potencialno bi lahko vsebinski del več vrst komunalnih dejavnosti  opravljalo na novo ustanovljeno komunalno podjetje. Tudi z vidika zaposlovanja bi bilo smiselno ponuditi kakšno delovno mesto in priložnost domačinom, da se  tudi na ta način zmanjša brezposelnost v občini. Del sredstev bi tako porabili za dela, ki bi jih izvajalo občinsko komunalno podjetje in bi s tem pocenili storitev izvedbe del in naredili več z enakim obsegom sredstev.”

Potencialno bi lahko vsebinski del več vrst komunalnih dejavnosti  opravljalo na novo ustanovljeno komunalno podjetje. Tudi z vidika zaposlovanja bi bilo smiselno ponuditi kakšno delovno mesto in priložnost domačinom, da se  tudi na ta način zmanjša brezposelnost v občini. Del sredstev bi tako porabili za dela, ki bi jih izvajalo občinsko komunalno podjetje in bi s tem pocenili storitev izvedbe del in naredili več z enakim obsegom sredstev. Z izvajanjem del preko lastnega javnega podjetja se bo sčasoma krepil kadrovski in tehnični potencial podjetja, kar pomeni, da bo podjetje lahko izvajalo večji del storitev v lastni izvedbi. S tem se bo doseglo bolj gospodarno in učinkovito, predvsem pa tudi prilagodljivo izvajanje javnih služb in storitev glede na potrebe uporabnikov in zmožnosti občine.

Pred kratkim ste gostili srečanje obmejnih županov. Kako poteka sodelovanje z župani čez mejo, kakšne so koristi od tega sodelovanja? Se lahko kaj naučimo od Avstrijcev, predvsem pri turizmu?

Od avstrijskih sosedov in prijateljev se lahko naučimo predvsem sposobnosti povezovanja in sodelovanja na vseh področjih, dobre organizacije in učinkovitosti. Veliko bi lahko prevzeli, kar precej naših dobrih idej in praks, kar bi mi sami morali bolje unovčiti in se povezati ter biti konkurenčni pri svoji ponudbi.

V drugi stavbi, ki so jo pridobili od države bi uredili mladinski hotel

Mejni prehod je bil dolga leta zanemarjen. S pridobitvijo objekta stare carinarnice in ureditvijo regionalnega turističnega središča je bil opazen premik. Kaj še načrtujete na mejnem prehodu?

Načrtujemo, da bi v drugi stavbi, ki smo jo pridobili od države, uredili prenočitvene kapacitete, mladinski hotel, ki bi dopolnjeval letos odprti regionalni turistični center. Vabim pa vaše bralce, da tudi sami obiščejo Regionalni turistični center na meji, kjer smo pripravili interaktivni prikaz in postavitev panonskega morja, ki se je nahajalo prav v teh krajih in  nam pustilo veliko zanimivih predmetov. Prav tako se lahko v centru kupijo izdelki naši pridelovalcev vina in izdelki iz sadja.

“Nedaleč od centra smo uredili tudi Keltsko pot, kjer vas organizirano popeljemo skozi močne energetske točke ob keltskih grobovih. To so točke, ki so jih odkrili že v času Avstro-Ogrske, a jih je neposredna bližina meje nekako »skrila«.”

Nedaleč od centra smo uredili tudi Keltsko pot, kjer vas organizirano popeljemo skozi močne energetske točke ob keltskih grobovih. To so točke, ki so jih odkrili že v času Avstro-Ogrske, a jih je neposredna bližina meje nekako »skrila«.

V Šentilju ob Brlogi na drugi strani mejnega prehoda urejamo še t. i. Bobekovo luknjo, znamenito manjšo pečino, kjer je dolga leta po drugi svetovni vojni bival poljski vojni ujetnik po imenu Bobek, ki je po vojni ostal v Šentilju, tam živel in se preživljal s sekanjem drv v kraju.

Legendarno pečino preurejamo v »pravljično« bivališče, kjer postavljamo primerno označitev in naprave za razgibavanje ob poti do te znamenite pečine. S to ureditvijo želimo privabiti krajane in turiste na to pot v naravo in ob obisku pečine tudi dvigniti zavest sonaravnega bivanja.

Kakšni so sicer načrti za razvoj turizma v občini? Opazen je  brod na Muri v Sladkem Vrhu, igralnica in Hotel Mond. Kje so še drugi potenciali? Kako greste »naproti« turističnim ponudnikom v občini?

Pred časom smo sprejeli odlok in objavili razpis za subvencijo za t. i. razpršenega hotela. Ponudniki sob bodo skupno prejeli 90 evrov tisoč subvencije, ti pa bodo povezani v enoten sistem prijav in ponudbe.

“Pred časom smo sprejeli odlok in objavili razpis za subvencijo za t. i. razpršenega hotela. Ponudniki sob bodo skupno prejeli 90 evrov tisoč subvencije, ti pa bodo povezani v enoten sistem prijav in ponudbe.”

V občini si želimo butičnega turizma, doživetja izjemne narave in naših danosti ter pridelkov. Ne moremo mimo našega broda na Muri v Sladkem Vrhu, ki vsako leto beleži  več uporabnikov in turistov.

S hotelom in igralnico Mond zelo dobro sodelujemo. Veseli nas, da še vedno beležijo rast gostov, te pa bi želeli tudi izven njihovega kompleksa, da obiščejo naše znamenitosti.

Občina, ki nameni največ po posamezni krajevni skupnosti

Ko je govora o participativnem proračunu, ste občina, ki temu namenja enega največjih deležev proračuna v Sloveniji. Koliko namenjate za posamezne krajevne skupnosti, kako ocenjujete odziv krajanov pri glasovanju? Kako poteka realizacija njihovih predlogov?

Smo občina, ki nameni največ po posamezni krajevni skupnosti, vsaka ima na voljo 60 tisoč evrov. Odziv občanov je bil zelo dober, nad pričakovanji. Realizirali smo skoraj vse projekte.

Pred dnevi ste se vrnili z daljše bolniške odsotnosti. Kako se počutite sedaj, ste se vrnili v »staro formo«? Kako sta občina oz. občinska uprava delovali v času vaše odsotnosti?

V prvi vrsti se moram zahvaliti občinski upravi, podžupanu in podžupanji, ki so opravili velik del mojega dela. Zahvaljujem se tudi svetnikom občinskega sveta za potrpežljivost in dobro sodelovanje. Vsem iskrena hvala. Občina je delovala skoraj nemoteno. Počasi prihajam nazaj v stari tempo, čaka nas veliko projektov. Veliko volje mi da vsak realiziran projekt, naslednje leto pa bo razlogov za dobro voljo še več.

Če končava z novim letom – kaj bodo glavne naloge v letu 2020, kaj bodo občani »dobili« v tem letu?

Če ponovim samo največje: rekonstrukcija glavne Maistrova ulice v Šentilju, končano bo tudi krožišče, obnovljen in razširjen bo vrtec v Sladkem vrhu, krajevna hiša na Velki, bliže bomo tudi pri pripravi gradnje mosta čez Muro pri Ceršaku…

V novem letu pa vsem občankam in občanom želim vse dobro. Še naprej si želim dobrega sodelovanja, saj gre za našo občino, ki ji lahko rečemo tudi širši dom, za katerega moramo skrbeti vsi. Želim si še boljše pogoje za življenje, delo in šolanje.