Predstavniki občine Hoče – Slivnica, zaposleni in ostali dejavni na letališču pozvali državne oblasti, naj prekinejo negotovost in čim prej dorečejo prihodnost letališča.

Foto: Vanja ČIček

Po kitajskem odstopu od najema mariborskega letališča ni znano, kaj bo z letališčem po 15. juliju. Predstavniki občine Hoče – Slivnica, zaposleni in ostali dejavni na letališču so zato pozvali državne oblasti, naj prekinejo negotovost in čim prej dorečejo prihodnost letališča.

Zaprtje ustavi razvoj in zviša brezposelnost v regiji

Po besedah župana Občine Hoče – Slivnica Marka Soršaka je bilo v letališče vloženo preveč truda, denarja in časa, da bi mirno dovolili, da se zaprejo njegova vrata. Na srečanju, ki ga je sklical v Bohovi, je opozoril, da se bo z morebitnim zaprtjem letališča ustavil razvoj Podravja in posledično dodatno zvišala v brezposelnost v regiji, država pa bo izgubila 19 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za obnovo letališke infrastrukture. »In tu ne bo več helikopterske nujne medicinske pomoči, ki rešuje življenja v tem delu države,« je dejal.

Z mariborskega letališča okoli 280 intervencij

Vodja mariborskega centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Štefan Mally je pojasnil, da ne vedo, kako bodo izvajali nujne medicinske prevoze po 15. juliju. »Ne vemo, ali bomo imeli elektriko, vodo in ostalo, kar potrebujemo. Če ne bo šlo, bo treba iskati zasilne rešitve,« je dejal. Lani so z mariborskega letališča izvedli okoli 280 intervencij, s čimer so po njegovih ocenah dokazali smotrnost izvajanja te službe v vzhodni Sloveniji.

Na tamkajšnji lokaciji že 90 let

V primeru zaprtja letališča bi bilo onemogočeno tudi delovanje Letalskega centra Maribor in Letalske šole ACC, ki šola pilote. Danilo Kovač iz Letalskega centra Maribor je pojasnil, da delujejo na tej lokaciji že 90 let in med drugim skrbijo za protitočno obrambo v tem delu države. »Verjamemo, da bo ministrstvo prisluhnilo in našlo rešitev, po kateri bomo lahko delali naprej,« je dejal.

Še danes alternativno letališče letalskim družbam

K jasnemu odgovoru je pozval tudi Tone Bračko, predstavnik trenutno 31 zaposlenih v družbi Aerodrom Maribor, preko katere kitajski lastniki družbe SHS Aviation zadnji dve leti najemajo letališko infrastrukturo države na mariborskem letališču. Spomnil je, da je kot letališče za komercialni promet zaživelo leta 1976 in je še danes alternativno letališče mnogim letalskim družbam, ki letijo v slovenskem zračnem prostoru. »Smo pomembno regijsko letališče in želimo, da tako tudi ostane,« je povedal.

V zadnjih desetih letih 117.555 komercialnih potnikov

S primerjavo z Aerodromom Portorož je poskušal orisati pomen Letališča Edvarda Rusjana Maribor za državo in posledično opozoriti na neenakomerno obravnavo. Na mariborskem letališču so v zadnjih desetih letih zabeležili 117.555 komercialnih potnikov, na portoroškem letališču pa 1500, kljub temu je država prošnjo Aerodroma Maribor za državno pomoč zavrnila, Aerodromu Portorož pa odobrila, je opozoril.

Župan: »Dovolj je rušenja na Štajerskem«

Pozivu proti morebitnemu zaprtju letališča se je pridružil tudi nekdanji hoški župan Jože Merkuš. »Dovolj je rušenja na Štajerskem. Težko je razumeti, da bi si po 43 letih kdo upal peljati svojo neaktivnost tako daleč, da se bo letališče zaprlo,« je dejal. Družba Aerodrom Maribor je sredi januarja obvestila ministrstvo za infrastrukturo, da odpoveduje najemno pogodbo. Ta se bo iztekla po polletnem odpovednem roku, kar pomeni, da bo letališče sredi julija ostalo brez najemnika. Kot so na ministrstvu konec marca povedali za STA, bodo predvidoma aprila objavili razpis za novega upravljavca mariborskega letališča.