Večina dnevnih preseganj dovoljenih vrednosti prašnih delcev v zraku so izmerjena v jesensko-zimskih mesecih. Glavni vir za dodatno onesnaženi zrak v tem času pa so kurilne naprave na trda goriva ter promet.

Počasi se bližamo obdobju v letu, ko se bodo temperature konstantno spustile tako nizko, da bo treba vključiti ogrevalne sisteme, ki med drugim vplivajo tudi na kakovost zraka, ki ga dihamo. V času kurilne sezone nas pristojne ustanove občasno tudi obveščajo, da so ponekod v državi presežene mejne vrednosti PM10 v zunanjem zraku, ki jih je zaradi zaščite zdravja ljudi določila EU.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob začetku kurilne sezone še posebej izpostavljajo, da je v tem času zrak onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi (strupene kovine, organske spojine). Ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku so še posebej najbolj prizadeti akutni bolniki in tisti, ki trpijo zaradi že obstoječih dihalnih in srčno-žilnih bolezni.

V osrednjem spletnem mediju Maribor24.si smo med drugim preverjali, ali so na voljo kakšne ugodnosti ali subvencije za menjavo kurilnega sistema za gospodinjstva in javne stavbe, koliko sredstev je na voljo, pri občinah pa nas je zanimalo, kakšne ukrepe izvajajo za zmanjšanje trdnih delcev v zraku v času kurilne sezone, ali imajo na voljo kakšne subvencije občanom pri menjavi kurilnega sistema in kako bi po njihovem lahko trajno rešili ali vsaj občutno zmanjšali problem trdnih delcev v času kurilne sezone.

Največji delež izpustov PM10 predstavljajo individualna kurišča

Teo Spiller iz službe za odnose z javnostmi Agencije RS za okolje na okoljskem ministrstvu, pravi, da epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav delci. »Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in posledično vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare respiratornega, kardiovaskularnega, imunskega in živčnega sistema. Manjši kot so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča. Zato so območja, na katerih so bile izmerjene višje ravni delcev, kot jih priporočajo standardi kakovosti, uvrščena v I. stopnjo onesnaženosti in za ta območja so sprejeti odloki o načrtu za kakovost zraka. Trenutno so sprejeti odloki za območja čezmerne onesnaženosti v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Novem mestu in Zasavju. V vsakem odloku so za vsako območje predpisani specifični ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10 (posamezne odloke o načrtu za kakovost zraka najdete v Uradnem listu),« je dejal Spiller.

Teo Spiller: »Pomembno je, da vsak od nas razmisli kako se ogreva in v primeru da uporabljamo trda goriva, poskrbimo za pravilno kurjenje.«

V zimskem obdobju, ko so ravni delcev PM10 najvišje in prevladujejo neugodne vremenske razmere za razredčevanje izpustov, dodaja, Spiller, predstavljajo največji delež izpustov PM10 individualna kurišča. Spiller še poudarja: »Pomembno je, da vsak od nas razmisli kako se ogreva in v primeru da uporabljamo trda goriva, poskrbimo za pravilno kurjenje. S tem bomo izboljšali kakovost zraka in pozitivno vplivali na naše zdravje.«

Nepovratna sredstva in krediti

Tjaša Tajmer, podsekretarka Eko sklada, je pojasnila, da so na voljo nepovratna sredstva in krediti za naslednje ukrepe: vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe, vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, priključitev eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja.

Tjaša Tajmer: »Veliko sredstev smo dodelili za ukrepe vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe, vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, gospodinjstvom.«

»Skupna višina sredstev po javnem pozivu 74 SUB-OB19 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (odprt junija letos, pred odprtjem je veljal javni poziv 54SUB-OB17 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb) znaša 16.500.000 evrov, pri čemer je 12.000.000 evrov sredstev iz Sklada za podnebne spremembe namenjenih spodbujanju naložb v zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami na območju celotne Republike Slovenije vključno z občinami, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka in kjer skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja,« je razložila Tajmerjeva.

Skupna višina sredstev po javnem pozivu 69SUB-SOCOB19 Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah je 1.000.000 evrov. Skupna višina sredstev po javnem pozivu 76FS-PO19 Finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije za izplačilo nepovratnih sredstev in kritje stroškov subvencionirane obrestne mere pa znaša 7.000.000 evrov, višina razpisanih sredstev za kredite znaša 5.000.000 evrov, medtem ko skupna višina sredstev po javnem pozivu za kreditiranje okoljskih naložb občanov 59OB19 znaša 6.000.000 evrov.

Na vprašanje, kakšna je odzivnost na ponujena sredstva in subvencije pri tem, je Tajmerjeva še odgovorila, da je odzivnost dobra. »Od 1. januarja lani naprej do danes smo za ukrepe vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe, vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, gospodinjstvom dodelili veliko sredstev,« je sklenila Tajmerjeva.

V Lenartu daljinsko ogrevanje na lesno biomaso

Iz občinske uprave občine Lenart so sporočili, da je bil v mestu Lenart leta 2010 zgrajen sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, na katerega so priključeni vsi javni objekti, večina stavb in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, kar gotovo prispeva k zmanjševanju trdnih delcev v času kurilne sezone. »Občina Lenart ne nudi subvencij pri menjavi kurilnega  sistema, imamo pa urejeno energetsko svetovanje preko Eko sklada in občani pri menjavi kurilnega sistema lahko koristijo subvencije Eko sklada, h čemur jih tudi spodbujamo,« so še zapisali in dodali: »Glede trajne rešitve problema, pa bi določena korake na tem področju morala storiti država z dodatnimi spodbudami, svetovanjem in  subvencijami preko Eko sklada.«

Kotli na biomaso Toplotne črpalke Kondenzacijski kotli
Regija št. višina spodbude št. višina spodbude št. višina spodbude
POMURSKA 163 495.271 704 1.916.452 74 141.863
PODRAVSKA 330 978.387 1.518 2.965.967 514 842.617
KOROŠKA 145 441.114 377 736.493
SAVINJSKA 356 1.057.206 1.299 2.626.967 361 570.624
ZASAVSKA 73 269.094 270 696.599 83 135.507
SPODNJEPOSAVSKA 82 246.631 331 618.683
JUGOVZHODNA SL. 303 1.002.496 721 1.446.053 148 262.119
OSRENJESLOVENSKA 276 871.395 1.569 2.979.382 881 1.585.618
GORENJSKA 345 1.168.653 936 1.898.514 87 156.085
NOTRANJSKO-KRAŠKA 197 587.347 237 434.506
GORIŠKA 273 756.214 586 1.111.361
OBALNO-KRAŠKA 84 207.006 558 1.024.282
2.627 8.080.814 9.106 18.455.259 2.148 3.694.433

Kurilne naprave po regijah (vir: Eko sklad)

Uvajanje in izvajanje je dolgotrajen proces

Mojca Štrakl iz občine Kungota je odgovorila, da so ukrepi za zmanjšanje problematike onesnaženosti zraka s trdnimi delci nove in pravilno dimenzionirane kurilne naprave, energetska učinkovitost stavb, pravilno kurjenje in izbira energenta, izvajanje rednega nadzora nad prepovedjo kurjenja na prostem ter uporabo odpadkov v kurilnih napravah. »K čistejšemu zraku pripomore tudi zmanjšanje cestnega prometa in vzpodbujanje trajnostne mobilnost. Uvajanje in izvajanje teh ukrepov je dolgotrajen proces, zato rezultatov ne moremo pričakovati v kratkem času.

Glavni ukrep za zmanjšanje onesnaženosti zraka s trdnimi delci, ki ga izvajamo v občini, pa je predvsem informiranje občanov o pravilnem kurjenju in energentih. V novicah na naši spletni strani, bomo objavili informacijo o prepovedi kurjenja odpadkov v kurilnih napravah in na prostem,« je razložila Štraklova in nadaljevala, da občina Kungota nima subvencij za menjavo kurilnih naprav, bodo pa informirali občane o možnosti pridobitve subvencij iz Eko sklada.

»Komunikacija« z občani preko novic

Suzana Prajnc, direktorica občinske uprave Selnica ob Dravi, je dejala, da je glavni ukrep za zmanjšanje onesnaženosti zraka s trdnimi delci, ki ga izvajajo v občini, predvsem informiranje občanov o pravilnem kurjenju in energentih. »V novicah, ki jih izdajamo, smo pred začetkom kurilne sezone objavili informacijo o prepovedi kurjenja odpadkov v kurilnih napravah in na prostem. Z objavo tovrstnih informacij bomo nadaljevali tudi v času kurilne sezone,« je pojasnila Prajnčeva in še, da občina nima subvencij za menjavo kurilnih naprav, so pa informirali občane o možnosti pridobitve subvencij iz Eko sklada. In še predlog, da bi lahko trajno rešili ali vsaj občutno zmanjšali problem trdnih delcev v času kurilne sezone: »Ukrepi, s katerimi bi zmanjšali problematiko onesnaženosti zraka s trdnimi delci so vsem dobro znani – nove in pravilno dimenzionirane kurilne naprave, pravilno kurjenje in izbira energenta, izvajanje rednega nadzora nad prepovedjo kurjenja na prostem ter uporabo odpadkov v kurilnih napravah, energetska učinkovitost stavb, zmanjšanje cestnega prometa, vzpodbujanje trajnostne mobilnosti in še bi lahko naštevali. Uvajanje in izvajanje teh ukrepov je dolgotrajen proces, zato rezultatov ne moremo pričakovati v kratkem času.«