Današnje vreme je bolj nestanovitno in bolj neugodno kot včasih in tudi veliko hitreje in močneje vpliva na naš organizem in zdravje. O preventivi smo se pogovarjali s strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ob ohladitvah, ki so značilne za pozno jesenske in zimske mesece, ki jih običajno zaznamuje tudi prvo sneženje, so obolenja pri ljudeh nadvse pogosta. Prehladi in viroze ponavadi minejo brez posebnosti, bolj ali manj gre za neprijetnosti, saj kašljamo, kihamo in se na splošno slabše počutimo, a v tem času lahko pričakujemo tudi več respiratornih obolenj.

Ustrezna prehrana in telesna aktivnost

Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ smo med drugim povprašali, kako se lahko ljudje preventivno zaščitimo pred omejenimi nevšečnostmi, kako lahko krepimo imunski sistem in je zaželeno oblačiti, prehranjevati, kako je z gibanjem otrok na prostem in podobno. Milan Stojanović, dr. med., specializant javnega zdravja in Aljaž Brlek, dr. med., sekundarij, oba iz NIJZ, sta pojasnila, da je treba skrbeti tudi za zadostno gibanje in telesno aktivnost. »Zdrav življenjski slog vključuje ustrezno prehrano in telesno aktivnost. Z jesenskim in zimskim časom prihaja obdobje, ko se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, se manj gibamo in uživamo manj svežega sadja in zelenjave, s tem pa se poveča tudi število prehladnih in drugih virusnih obolenj. Z zdravim načinom življenja lahko okrepimo svoj imunski sistem, da bomo tudi čez zimo zdravi in polni energije. Priporoča se vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Če ni časa za sprehod v naravi, vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali ob manjšem nakupu v trgovini prehodimo peš. Še bolj koristen je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakršnakoli telesna aktivnost, ki krepi splošno telesno pripravljenost (kondicijo) in s tem krepi naš imunski sistem  V zimskem času se na prostem gibamo predvsem čez dan, ko so temperature najprimernejše in v času lepega vremena, brez močnejših padavin in vetra.. Vsakodnevna hoja je koristna za ves organizem, predvsem pa za srce in ožilje ter tudi duševno zdravje. Naše telo pa ne obremenjujemo z napornimi fizičnimi aktivnostmi, in prenehamo, kadar nastopita utrujenost ali bolečina. Hitrost hoje in intenzivnost vadbe moramo previdno odmeriti. Telesu so prijetnejše redne, kratkotrajne telesne aktivnosti zmerne intenzivnosti kot neustrezne in naporne vaje,« pravita.

V zimskem času se na prostem gibamo predvsem čez dan, ko so temperature najprimernejše in v času lepega vremena, brez močnejših padavin in vetra.. Vsakodnevna hoja je koristna za ves organizem, predvsem pa za srce in ožilje ter tudi duševno zdravje.

Nekoliko hladnejše temperature prav tako niso ovira za aktivno preživljanje prostega časa otrok v naravi. »Toplo jih oblečemo in jih vključujemo v naše aktivnosti na prostem, saj jim s tem krepimo imunski sistem. Kadar se otroci spotijo, jih ob prenehanju aktivnosti preoblečemo v suha oblačila. Posebej smo pozorni na zaščito rok in nosu s kapo, šalom in z rokavicami. Otrokom ne dovolimo vnašanje snega in ledu, predvsem iz higienskih razlogov. Kadar pa otroci zbolijo, naj bodo doma in jih k zunanjim aktivnostim spodbujamo, ko si opomorejo,« odgovarjata.

Več tanjših puloverjev boljše kot le enega debelejšega

V hladnih dnevih so pomembna tudi oblačila, saj je med telesom in posameznimi plastmi oblačil zadržuje zrak, ki ga segreva toplota telesa. »Bolje je, če oblečemo več  tanjših puloverjev kot le enega debelejšega. To je eno najosnovnejših načel oblačenja v hladnem vremenu. V hladnih razmerah moramo pomisliti tudi na potenje, posebej kadar smo telesno aktivni. Slojevito oblačenje tudi ob telesni aktivnosti omogoča prilagajanje telesne temperature zunanji temperaturi in potenju. Zelo pomembno je, da so oblačila suha, da med telesom in zunaj ostanejo plasti toplega zraka. Izogibamo se bombažnim oblačilom ker slabše zadržuje toploto, še posebej, kadar se zmočijo. Priporočljiva so oblačila, ki vsebujejo volno, ki ohranja izolacijske lastnosti tudi kadar je vlažna. Prav tako, zaželeno bi bilo, da so oblačila narejena iz zračnih in za vlago prepustnih materialov,« pojasnjujeta sogovornika.

Imunski sistem lahko podpremo s prehrano

Eden izmed izjemno pomembnih dejavnikov za dobro delovanje imunskega sistema je tudi prehrana, saj lahko enolična ter z vitamini in minerali revna prehrana in posledično neustrezna telesna masa načneta naš imunski sistem. Poleg makrohranil, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, imajo izredno pomembno vlogo tudi številni vitamini in minerali.

»S prehrano lahko naš imunski sistem, skozi vso leto podpremo predvsem z uživanjem večjih količin čim bolj raznolikega sadja in zelenjave, oreškov ter živil, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami. Po drugi strani poskusimo omejiti količino nasičenih maščobnih kislin, saj le-te v telesu pospešujejo vnetne procese,« razložita. Poleg makrohranil, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, imajo izredno pomembno vlogo tudi številni vitamini in minerali, ki so sestavni del celic imunskega sistema in imajo t.i. imunomodulatorni učinek.

Mikrohranila, ki dokazano sodelujejo pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema (v oklepajih so navedeni nekateri najboljši prehranski viri posameznega mikrohranila):

Vitamin A (jetra, sladek krompir, buče, korenje, ohrovt, špinača)

Vitamin D (ribe, jajca)

Vitamin E (mandlji, špinača, sončnična semena, sladek krompir, avokado)

Vitamin C (paprika, kivi, pomaranče, brokoli, jagode)

Vitamin B6 (čičerika, ribe, jetra, pistacije, avokado, piščančje meso, sončnična semena, sezam)

Folna kiselina (leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče)

Baker (goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, kakav)

Cink (bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav, indijski oreški)

Selen (brazilski oreščki, ribe, govedina, perutnina, jajca)

Železo (jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol, pistacije)

Sogovornika tudi omenjata, da preveliki odmerki kateregakoli izmed zgoraj naštetih vitaminov ali mineralov ne povečajo naše odpornosti in lahko našemu telesu povzročijo več škode kot koristi, zato je pri jemanju prehranskih dopolnil potrebna previdnost. »Vpliv nekaterih živil na delovanje imunskega sistema je še posebej dobro raziskan. Česen, čebula, gobe shiitake, oranžni pigmenti ali karotenoidi (najdemo jih v korenju, bučah, sladkem krompirju, kakiju, melonah in zeleni listnati zelenjavi), ingver ter probiotični izdelki, kot so jogurt in kefir, kislo zelje in kisla repa znanstveno dokazano pozitivno vplivajo na obrambo našega telesa, bodisi z vplivom na število obrambnih celic ali na njihovo aktivnost,« sta dejala.

Zadostna hidracija telesa

Zelo pomembno je zadostno vnašanje tekočin, saj z vnosom dveh litrov tekočine (voda, nesladkan čaj) zagotavljamo hidracijo telesa, predvsem kože, kar je prva ovira pri nizkih temperaturah. »Sicer pa ravno spremembe kože okončin, kot so bleda, modra in pordela koža, ki se pojavijo zaradi nizkih temperatur, kažejo na motnjo perifernega obtoka, kar je prvi pokazatelj slabe prekrvavitve v krvnih žilah srca, vratu in glavi.

Ob uživanju alkohola smo še bolj izpostavljeni morebitnim posledicam hladnega vremena. Alkohol namreč pospeši periferno prekrvavitev, zmanjša pa se prekrvavitev v notranjosti telesa.

Ob uživanju alkohola smo še bolj izpostavljeni morebitnim posledicam hladnega vremena. Alkohol namreč pospeši periferno prekrvavitev, zmanjša pa se prekrvavitev v notranjosti telesa. »Zaradi nizke temperature v naši okolici se prekrvavitev ‘usmerja’ predvsem na ogrevanje naše kože. Ob uživanju alkohola tako notranja temperatura našega telesa dejansko upade in lahko hitro pride do podhladitve. Dodatni dejavnik je ta, da zaradi toplote, ki jo občutimo ob uživanju alkohola, telo tudi ne sproža tresavice in nizkih temperatur dejansko ne zaznavamo dovolj hitro,« še svetujeta.

Najboljša zaščita pred gripo vsakoletno cepljenje

In kako preprečiti okužbe? Strokovnjaka odgovarjata, da se virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. »To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Še bolj pogost prenos pa je posreden, preko onesnaženih površin. Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin (kljuk, držal) in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. Oseba, ki se bo onesnaženih površin dotaknila, si bo prenesla virus na svoje roke in iz rok na obraz (ustnice, nosno sluznico, očesno veznico), tako bo prejela virus in lahko tudi zbolela. Zato je izjemno pomembno, da si roke umivamo pogosto (z milom in vodo). Sicer pa je najboljša zaščita pred gripo vsakoletno cepljenje, ki se priporoča vsem, še posebej pa kroničnim bolnikom, starejšim od 65 let, osebam z izrazito povečano telesno težo (ITM >=40) in nosečnicam. Za te skupine je cepljenje pri izbranih osebnih zdravnikih letos brezplačno,« sta zaključila.