Ruše so edina slovenska upravna enota brez doma za starejše občane, kar pa se lahko, glede na trenutno dogajanje v občini, že kmalu spremeni. Opozicija v občinskem svetu si želi državni dom, županja pa zagotovila od pristojnega ministrstva, da se bo to zgodilo, nima. Dogovori z zasebnim investitorjem, s katerim bi zanesljivo zagotovili prepotreben dom zato že potekajo …

Dom Danice Vogrinec Maribor, ki ponuja dobrih 800 postelj, za območje mariborske in ptujske regije še zdaleč ni dovolj, saj bi naj po ocenah na mesto v domu za starejše čakalo skoraj 4000 ljudi, približno 1700 ostarelih pa bi mesto potrebovalo kar najhitreje.

Ruše so tako edina slovenska upravna enota, ki doma za starejše občane še nima, zato se že vrsto let ugiba, kdaj bo naposled čas, da se tam postavi namestitve za starostnike. Prav zaradi tovrstnega statusa se Ruše v ugibanjih pojavljajo kot ena od najbolj možnih lokacij, na kateri bi novi dom za starostnike gradila država. A v Občini Ruše zagotovila za to nimajo …

Problematika institucionalne oskrbe za starejše občane je kompleksna, kar se kaže tudi v Mariboru, kjer med lastniki domov, ki so bodisi zasebnik, država ali občina, prihaja do trenj. Narava lastništva opazno prispeva tudi h kvaliteti in načinu dela v posameznem domu, številni pa so prepričani, da bi zato slovenski domovi za starejše nujno potrebovali poenoten sistem delovanja. Dodaten udarec je slovenskemu sistemu institucionalnega varstva ostarelih zadal tudi koronavirus, ki se je najbolj kruto lotil prav domskih oskrbovancev ter pokazal na prostorsko in kadrovsko podhranjenost.

Občina že pri dogovorih s privatnim investitorjem

O ruškem domu za starejše občane se trenutno govori predvsem v povezavi s privatnim investitorjem SeneCura: »Podjetje SeneCura se bo po vsej verjetnosti prijavilo na razpis Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Izkazali so interes za nakup zemljišča v občinski lasti,« nam zaupajo v Občini Ruše ter povedo, da točne cene storitev, ki bodo na voljo v novograjenem domu še niso znane, o njih pa bo ob podelitvi koncesije presojalo ministrstvo. Zakaj privatni investitor in ne država? V Občini Ruše opozorijo, da zagotovila za to, da bi na območju upravne enote Ruše dom gradila država, nimajo.

Tudi sicer se v občini trudijo, da bi, kolikor se da, poskrbeli za starostnike. Tako so se nedavno prijavili na razpis za dnevne centre za starejše: »Glede na to, da Občina Ruše še nima doma starostnikov, za katerega si zelo prizadevamo, smo želeli našim občanom, starejšim od 65 let, omogočiti vključitev v dnevno varstvo oz. jim zagotoviti začasno nastanitev. V občini imamo na razpolago nepremičnine, ki bi jih za ta namen lahko revitalizirali.«

»Glede na to, da Občina Ruše še nima doma starostnikov, za katerega si zelo prizadevamo, smo želeli našim občanom, starejšim od 65 let, omogočiti vključitev v dnevno varstvo oz. jim zagotoviti začasno nastanitev. V občini imamo na razpolago nepremičnine, ki bi jih za ta namen lahko revitalizirali.«

Dodajajo še: »V mesecu marcu 2020 je Občina Ruše na uradni spletni strani MDDSZ zasledila najavo objave javnega razpisa za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo namenjeno starejšim osebam in pozvala več javno socialnovarstvenih zavodov, domov, katerim je bil razpis namenjen, ki pa žal niso izkazali interesa.«

»Starejši imajo možnost vključitve v program Medgeneracijskega centra v Rušah, ki se je v kraju prepoznal kot dobro sprejet program. Prav tako imajo možnost koristiti brezplačne prevoze s Prostoferjem, ki je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki je namenjen starejšim osebam, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov,« pojasnjujejo na Občini: »S skrbjo za naše starejše občane smo dodatno okrepili vlogo starejših v naši družbi še s projektom E- oskrba, ki omogoča varovanje starejših, ki lahko preko gumba sprožijo klic na pomoč in so tako 24 ur povezani z asistenčnim centrom.«

»S skrbjo za naše starejše občane smo dodatno okrepili vlogo starejših v naši družbi še s projektom E- oskrba, ki omogoča varovanje starejših, ki lahko preko gumba sprožijo klic na pomoč in so tako 24 ur povezani z asistenčnim centrom.«

Povedo še, da so do junija letos starejšim omogočali brezplačen medkrajevni avtobusni prevoz, od 1. julija 2020 pa jim to omogoča država. »Skrb za starejše in druženje sta v Občini Ruše omogočena tudi v Klubu upokojencev Bezena, Društvu upokojencev Smolnik in Društvu upokojencev Ruše, ki tudi izvajajo projekt »Starejši za starejše«. V pripravi pa so tudi novi socialnovarstveni programi v lastnem javnem zavodu,« pripomnijo.

Verjetna lokacija novega doma starostnikov.

Dvig cene pomoči na domu sprožil val neodobravanja

Nekaj očitkov so bili v Občini sicer deležni ob nedavnem dvigu cene pomoči na domu. V Občini razložijo, da število uporabnikov bliskovito narašča: »V letu 2012 je bilo povprečno v to storitev vključenih 46 uporabnikov, v letu 2019 pa je število teh narastlo na 70. Ker ni bilo možno vključiti vseh prosilcev, ki so te pomoči potrebni, je nastala čakalna lista.«

»V letu 2012 je bilo povprečno v to storitev vključenih 46 uporabnikov, v letu 2019 pa je število teh narastlo na 70. Ker ni bilo možno vključiti vseh prosilcev, ki so te pomoči potrebni, je nastala čakalna lista.«

»Da bi lahko vključili čim večje število čakajočih na to storitev, smo v proračunu občine za leto 2020 povišali finančna sredstva za ta namen ob spremenjeni višini subvencioniranja storitve in s tem omogočili večji obseg izvajanja pomoči oz. omogočili pomoč na domu uporabnikom na čakalni listi,« pojasnijo odločitev dviga cene.

Opozicija si želi državni dom, občinsko vodstvo zagotovila zanj nima

Vsi pa z delovanjem ruške Občine in njenim pristopom do problematike starejših niso zadovoljni. Kljub temu, da ruška Občina zagotovila za to, da bo država na tem območju enkrat postavila dom starostnikov nima, številni doma, ki bi ga postavil privatni investitor, ne želijo. »Dovolj davkov in prispevkov smo krajani Ruš prispevali v državni proračun, da nam kot edini upravni enoti v Republiki Sloveniji, ki je brez doma za starejše, le ta tudi pripada. Zaslužimo si dom za starejše, ki se bo zgradil iz našega – ruškega, državnega denarja,« so prepričani v opozicijski stranki ZA (Združena akcija): »Koncesionarji so dražji od javnih domov za starejše, ker stanovalcem zaračunavajo tudi stroške posojila za gradnjo doma. Višja cena za enako oskrbo pa ob pomanjkanju izbire pomeni neenako obravnavo stanovalcev.«

»Dovolj davkov in prispevkov smo krajani Ruš prispevali v državni proračun, da nam kot edini upravni enoti v Republiki Sloveniji, ki je brez doma za starejše, le ta tudi pripada. Zaslužimo si dom za starejše, ki se bo zgradil iz našega – ruškega, državnega denarja,« so prepričani v opozicijski stranki ZA (Združena akcija).

Darko Knez iz stranke Združena akcija poudari: »Hočemo dom financiran iz davkov in prispevkov, ki so jih plačevale v proračun države generacije Rušanov. Hočemo Dom, ki bo najsodobnejši, a hkrati precej več kot 100 evrov mesečno cenejši od tujega v francosko-avstrijski lasti (SeneCura), ki ga favorizira županja z neznanimi interesi. Skromni Rušani vemo, kaj predstavlja 100 eur dodatnega mesečnega stroška za starejšega oziroma njegove svojce.«

»Hočemo Dom, ki bo najsodobnejši, a hkrati precej več kot 100 evrov mesečno cenejši od tujega v francosko-avstrijski lasti (SeneCura), ki ga favorizira županja z neznanimi interesi.«

»Ali vemo, da bo v ceni za starostnike, ki bi jo zaračunaval privatni dom, zajetih kar 60 % stroška kredita. Ko bo dom odplačan, bo ostal sredi Ruš v lasti tujcev. Ali to hočemo? Ne! Ne želimo si iskanja zaslužkov tujih multinacionalk na področju skrbi za naše starše!« so ostri v ZA.

Netransparentno in nepravično?

V Združeni akciji so prepričani, da tudi sam postopek izbire privatnega investitorja SeneCura ni bil dovolj transparenten. »Županja je ustanovila projektno skupino, sama v njo imenovala člane te skupine, za katere menimo, da so bili popolnoma nekompetentni in dovolj strokovno podkovani, nato je ta skupina pričela s pregledovanjem ponudb in celo eno izločila,« dogajanje ob izbiri investitorja pojasnjuje Knez: »Še posebno sporno pa razumemo, da je ta projektna skupina izbrala ponudnika s preglasovanjem dveh predstavnic najbolj zainteresirane javnosti. Po našem mnenju, bi ta projektna skupina morala opraviti delo in sestaviti poročilo o ponudnikih, njihovih slabostih in prednostih, odločanje, kdo bo gradil dom, pa prepustiti v odločanje svetnikom, ne pa da smo sedaj postavljeni pred dejstvo o izbiri enega in edinega ponudnika brez vseh razlag in pojasnil.«

»Kar pa se tiče same vsebine izbire med zasebnim domom in javno mrežo pa se je potrebno opreti na dejstva, ki govorijo v prid izgradnji doma v javni mreži, tako zaradi cene in prav tako glede kvalitete oskrbe.«

ZA opozarjajo na to, da je družba SeneCura že od začetka postopka privilegirana, kar po njihovem mnenju lahko pripelje do dolgoročnih in izjemno neugodnih finančnih posledic v obliki višjih cen, ki bi jih zaradi netransparentnih dogovorov utrpela Občina Ruše. »Ne želimo, da bi naši oskrbovanci plačevali kredite tujim gospodarskim družbam, ki se pehajo za dobičkom v dejavnosti, ki bi morala biti popolnoma neprofitna,« opozarja Knez: »Kar pa se tiče same vsebine izbire med zasebnim domom in javno mrežo pa se je potrebno opreti na dejstva, ki govorijo v prid izgradnji doma v javni mreži, tako zaradi cene in prav tako glede kvalitete oskrbe.«

Za državna sredstva se je potrebno boriti

Državnega zagotovila za to, da se bo v Rušah gradil državni dom za starostnike, ni, a v ZA so prepričani, da je najprej potreben odločen signal lokalne skupnosti po potrebi za izgradnjo doma, kar pri trenutnem vodstvu Občine najbolj pogrešajo. »Kot vemo, je država v planu investicij za naslednje obdobje namenila 25 milijonov evrov za izgradnjo domov za starostnike in se obvezala izgraditi vsaj pet novih domov. Ni dovolj iti na izlet v Ljubljano in povpraševati na ministrstvu ali je denar za izgradnjo doma že zagotovljen. Sedaj ni čas za sprenevedanje. Za ta denar se je potrebno boriti in vključiti vse lokalne deležnike, ki pri tem lahko pomagajo,« poudarja Darko Knez iz Združene akcije: »Nobene pomoči ni tudi od izvoljenih poslancev v upravni enoti Ruše (Bojana Muršič iz SD, Jurij Lep iz Desusa in Zmago Jelinčič iz SNS).«

Dvig cene oskrbe na domu na krije Občina

Neodobravanje v stranki ZA izražajo tudi nad nedavnim dvigom cene oskrbe na domu: »Samemu dvigu cene oskrbe na domu smo v ZA Združeni Akciji odločno nasprotovali, na 10. redni seji OSOR smo predlagali, da razliko povišanja cene pokrije občinski proračun, saj vemo, da je v lanskem letu v njem ostal velik del neporabljenih sredstev. Primer dobre prakse je sosednja mariborska občina, kjer je podražitev pokril mestni proračun.« Dodajajo, da je občinsko vodstvo je z različnimi argumenti želelo prepričati svetnike k nujnosti tega početja, vendar v stranki ne razumejo, kako se lahko občinska sredstva znižujejo na račun oskrbe starejših, stroški pa valijo na njihov hrbet.

»Tukaj ne bi smel biti kriterij, koliko dobi starostnik pokojnine ampak bi se morali vprašati ali potrebuje pomoč in jo tudi omogočiti vsem enako pomoči potrebnim. Birokratski pristop k tej težavi, da se prihrani denar v občinski blagajni je zavržen. Tukaj se kaže, koliko je občinskemu vodstvu resnično mar za starostnike.«

»Sama podražitev storitve niti ne bi pomenila tako hudega udarca starejšim, kot je hkrati uvedba novih dohodkovnih razredov za upravičence do oskrbe na domu. Zazijale so velike neenakosti in storitev se je za nekatere starostnike podražila nesorazmerno. Nekateri starostniki si te pomoči več enostavno ne morejo več privoščiti. Dnevno prejemamo pritožbe starejših,« na problematiko opozarja Darko Knez: »Tukaj ne bi smel biti kriterij, koliko dobi starostnik pokojnine ampak bi se morali vprašati ali potrebuje pomoč in jo tudi omogočiti vsem enako pomoči potrebnim. Birokratski pristop k tej težavi, da se prihrani denar v občinski blagajni je zavržen. Tukaj se kaže, koliko je občinskemu vodstvu resnično mar za starostnike.«