Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes udeležil uradnega obiska srbskega predsednika Aleksandra Vučiča. V ospredju pogovorov je dvostransko sodelovanje in položaj ter razmerje sil na Zahodnem Balkanu. Kot poroča STA je Putin izpostavil, da se »progresivno razvijajo odnosi tudi s Slovenijo in Hrvaško, ne glede na težke čase za dialog Rusije in teh dveh članic Evropske unije«. Ruski vodja diplomacije Sergej Lavrov pa je Slovenijo še posebej pohvalil kot primer dobre prakse iz vidika spoštovanja vloge ruskih vojakov in obeležitvi ruskih spomenikov v Sloveniji.

»Imamo spoštljiv odnos do zgodovine«

Kakšen odnos imamo do zgodovine smo povprašali tudi direktorja Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Janeza Ujčiča, ki nam je dejal: »Trenuten obisk Putina je v zvezi s Slovenijo vedno dobrodošel in do sedaj je vedno temeljil na povezovanju. Slovenija je zagotovo vedno znala držati ravnovesje med velikimi silami. Naša prednost pred drugimi državami je, da smo del slovanističnega ozemlja in imamo spoštljiv odnos do zgodovine in umrlih vojnih ujetnikov.«

Sodelovanje med univerzami

Na vprašanje ali meni, da si lahko v Sloveniji obetamo kakšno sodelovanje med univerzami nam je dejal: »Obetamo si veliko sodelovanje zlasti na področju zgodovine, posebej z Filozofsko fakulteto. Računamo, da bomo povezovali teorijo in prakso, zlasti po tem, ko bo muzej zaživel v polni meri. Študenti se bodo lahko na praktičnih primerih seznanili z bližnjo in zgodovinsko preteklostjo.« V delegaciji ruskega predsednika na obisku v Srbiji so namreč tudi prisotni rektorji največjih ruskih univerz, ki dogovarjajo vsebinsko sodelovanje z univerzami iz Srbije.

Prelomnica sega v leto 2014

Zgodovina Muzeja v spomin na sovjetske vojne ujetnike v Mariboru sega v leto 2011, ko je bilo odkrito spominsko obeležje. Največja prelomnica se je zagotovo zgodila tri leta kasneje, ko si je Lavrov ogledal objekt v Melju in tako simbolično zagnal uresničevanje projekta. Ta naj bi bil poleg Ruske kapelice na Vršiču, točka sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. Kasneje je bil postavljen organizacijski odbor Rusija-Slovenija, ki se je ukvarjal z vlogo centra, v letu 2017 je bil podpisan memorandum med vladama. »Konec novembra 2017 smo ustanovili zavod, ki je pripravil štiri mednarodne konference z več kot 200 gosti iz 10 držav,« nam je povedal Ujčič.

Ujčič ostaja optimističen

Časovni okvir se je nekoliko zamaknil, Ujčič računa, da bi se maja prihodnje leto končala prenova objekta ter ureditev več razstav: »Čakamo še na imenovanje slovenskega predstavnika Slovenija-Rusija, to naj bi se zgodilo v kratkem. Po besedah veleposlaništva naj bi investicija stekla pred konferenco, ki bo v Melju 19. februarja. Sem optimist in upam, da bomo zaprli krog političnega in drugega dogovarjanja med Rusijo in Slovenijo.«

Časa za uresničitev je malo, arhiv se pridno polni

Ujčič nam je dejal, da imajo z Muzejem NO Maribor sklenjen sporazum o vsebinskem sodelovanju in v prihodnosti bodo kot je predvideno nosili glavno  breme razvoja. »Z veseljem bomo sodelovali pri strokovni pripravi razstav, saj imamo strokovnjake na tem področju,« nam je dejala direktorica  Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih Slana, ki je pozitivno presenečena nad dosedanjim zbiranjem gradiv. Do sedaj jim je uspelo najti kar 3000 imen ruskih vojakov od skupno okoli 5000.

»Arhiv se zadnja leta resnično pridno polni, to nas zelo veseli, saj bomo tako zadostno pokrili še en košček druge svetovne vojne. V zadnjih letih prihaja kar nekaj ljudi iz Rusije, ki s seboj prinašajo gradivo in fotografije, kar je zagotovo velik pomen,« še doda Berberih Slana.

Razvojna stopnica v nadaljnjem razvoju mesta

Ujčič ob koncu še doda, da si želi, da bi Mestna občina Maribor ta primer Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne vzela kot pomembno razvojno stopnico v nadaljnjem razvoju mesta.