Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je pojasnila, da bo letošnje Kurentovanje od 2. do 16. februarja zaradi epidemije novega koronavirusa precej okrnjeno in bo potekalo le virtualno, na facebook kanalu in instagramu Kurentovanja. “Na spletu bomo vsebine preteklih Kurentovanj povezali s celotno tradicijo Kurentovanja in predstavljali veličino tega dogodka pri nas. Tako bodo npr. na ogled vsebine, povezane s kurentovim skokom, s prinčevim prevzemom oblasti v mestu, z etnografsko, mednarodno povorko, …”
V mestu ne bo manjkala pustna okrasitev, na ogled bodo tudi fotografije preteklih Kurentovanj
Srečkovič Bolščeva še dodaja, da bodo po celotnem mestu Ptuj izobesili zastave Kurentovanja, decembrske lučke bo zamenjala pustna okrasitev, prazne izložbe pa bodo prelepili s fotografijami preteklih Kurentovanj in tradicionalnih pustnih likov. Prav tako pa bodo na velike plakate ob ptujskih vpadnicah v mesto in ob blokovskih naseljih nalepili fotografije, povezane s pustom.
Po celotnem mestu Ptuj bodo izobesili zastave Kurentovanja, decembrske lučke bo zamenjala pustna okrasitev, prazne izložbe pa bodo prelepili s fotografijami preteklih Kurentovanj in tradicionalnih pustnih likov.
Tokratno Kurentovanje bo sicer potekalo pod sloganom Spoštujmo tradicijo, obujajmo spomine. Spomnimo, da je lansko jubilejno 60. Kurentovanje pustilo odličen vtis z več kot 7000 nastopajočimi iz 16 držav in s preko 100.000 obiskovalci. Pritegnilo je izjemno pozornost ter upravičilo kvalitete, ki jih izpostavljajo svetovno priznani turistični vodiči in mediji kot sta Lonely Planet in The Guardian. Prav pristnost ohranjanja pustne tradicije je tudi pripeljala do vpisa obhoda kurentov na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri UNESCO.
Branko Brumen: “Prizadevanja organizatorjev so usmerjena v zadržanje kontinuitete in tradicije Kurentovanja”
Branko Brumen, predsednik Kurentovanja in generalni sekretar Združenja evropskih karnevalskih mest, nam je pojasnil, da letos tradicionalnega Kurentovanja, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih, s štirimi mednarodnimi povorkami, več kot 6.000 etnografskimi in karnevalskimi liki s Ptuja in Slovenije, več kot desetimi sodelujočimi državami iz Evrope in drugih kontinentov, karnevalsko dvorano, z več kot 100.000 obiskovalci, žal ne bo, saj so festivali, javne prireditve, množična druženja, zabave zaradi pandemije in epidemije prepovedani v Sloveniji in Evropi.
Kljub navedeni situaciji bomo mesto odeli v pustno podobo, s pomočjo digitalnih tehnologij bomo lahko podoživeli izjemno bogastvo naše pustne kulturne dediščine in preteklih Kurentovanj.
“Prizadevanja organizatorjev so zato usmerjena v zadržanje kontinuitete in tradicije Kurentovanja. Kljub navedeni situaciji bomo mesto odeli v pustno podobo, s pomočjo digitalnih tehnologij bomo lahko podoživeli izjemno bogastvo naše pustne kulturne dediščine in preteklih Kurentovanj,” je pojasnil Brumen in dodal: “Bo pa ta nezavidljiva situacija tudi priložnost, da se spomnimo naših tradicijskih pustnih obredov na čelu z obhodi kurentov v avtentičnem, prvinskem pomenu. Da še bolj ponotranjimo plemenito poslanstvo in lik Kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, hkrati pa je tudi eden od simbolov slovenske identitete.”
Spremljate tudi potek drugih evropskih pustnih festivalov. Kako se bodo glede izvedbe teh dogodkov odločili vaši kolegi v tujini?
“Kot Generalni sekretar FECC (Federation of European Carnival Cities) sem v stalnem kontaktu z organizatorji najpomembnejših evropskih karnevalov naših članov.”
Omejitveni epidemiološki pogoji in prepovedi veljajo v različnih oblikah v celi Evropi, zato bodo letošnji karnevali večinoma odpovedani ali v prilagojeni dimenziji.
“Omejitveni epidemiološki pogoji in prepovedi veljajo v različnih oblikah v celi Evropi, zato bodo letošnji karnevali večinoma odpovedani ali v prilagojeni dimenziji, v vsakem primeru pa na tradicionalnih zimskih karnevalih v Italiji, Nemčiji, državah Beneluxa, JV Evrope … ne bo klasičnih povork, karnevalskih balov …”
Mineva 30 let od članstva Ptuja v Evropskem združenju karnevalskih mest (FECC). Kako bo z lani prestavljenim letnim kongresom te organizacije? Boste znova kandidirali za generalnega sekretarja?
Branko Brumen odgovarja, da je Ptuj s Kurentovanjem ponosen in aktivni član FECC od leta 1991, od takrat tudi Evropsko karnevalsko mesto na kulturno-turističnem zemljevidu Evrope. “Lani smo zaradi epidemije žal morali odpovedati oziroma prestaviti jubilejni 40. letni kongres te največje evropske in globalne karnevalske organizacije.”
S kolegi v International Board-u se dogovarjamo za ponovno kandidaturo za novi 3-letni mandat.
“Kot predsednik organizacijskega odbora upam in verjamem, da se bo epidemiološka situacija toliko izboljšala, da bodo odprte meje, letalski in drugi promet … in da bomo letos lahko, zadnji teden meseca maja, v GH Primus gostili ta izjemen kongres, ki se ga običajno udeleži več kot 150 članov-delegatov iz več kot 20-ih držav. Posebej, ker bo tudi volilni in bo generalna skupščina volila novo vodstvo. S kolegi v International Board-u se dogovarjamo za ponovno kandidaturo za novi 3-letni mandat.”
Bi lahko tradicionalni obhodi kurentov potekali v skladu z vsemi sprejetimi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa?
“Verjamem, da bomo navkljub in v skladu z restrikcijami tudi letos v dovoljenem obsegu deležni obhodov kurentov, ki nosijo masko – rečemo ji kapa – ter da bomo pomagali odgnati slabo in zlo, kar ta virus zagotovo je.”
Kaj od Kurentovanja bi lahko še izpeljali v skladu s predpisi?
V teku je javni razpis – poziv umetnikom za prijavo svojih likovnih in drugih umetniških stvaritev na temo Kurent(ovanj)a v okviru tradicionalnega mednarodnega EX-TEMPORE, je dejal Branko Brumen in dodal: “Prav tako se s Filatelističnim društvom Ptuj dogovarjamo, da bi tudi letos izdali priložnostno znamko in kuverto Kurentovanja.”
Prav tako se s Filatelističnim društvom Ptuj dogovarjamo, da bi tudi letos izdali priložnostno znamko in kuverto Kurentovanja.
“Iskreno upam, da bodo v “petem-pustnem letnem času” med svečnico (2. februar) in pepelnico (17. februar) epidemiološki pogoji in omejitve dopuščale našo personalno transformacijo, saj v pustnem času prevladajo trans personalna, holotropna in spontana mistična stanja, ki razširijo zavest in perspektivo ega ter nas privedejo do vrhunskih doživetij.”