Na Mariborskem in Areškem Pohorju, kjer z žičniškimi napravami upravlja javno podjetje Marprom, so šele z zadnjim sneženjem dočakali čisto prave zimske razmere, ki jim omogočajo, da so zagnali skoraj vse naprave. Prvi del zimske sezone je bil slabši kot lani, kar jim je, kot so potrdili za STA, prineslo skoraj 350.000 evrov minusa.

Na Mariborskem Pohorju in Arehu so doslej sicer zagotovili 62 smučarskih dni, saj so v aktualni sezoni s smuko začeli 2. decembra, neprekinjeno pa, ves čas večinoma v okrnjeni obliki, poteka od uradnega odprtja sezone 16. decembra.

V drugi polovici decembra so na Mariborskem Pohorju uredili proge do Trikotne jase, na Arehu pa do spodnje postaje Piskra, od 18. januarja pa je po snežnem stadionu možna tudi smuka do doline. Zadnji teden je znova odprta tudi smučarska povezava med Bellevuejem in Arehom, na praznični četrtek pa so za nočno smuko prvič letos odprli še Čopovo progo do doline.

Nižje število prodanih vstopnic

Kot so pojasnili, so v tej sezoni prodali približno 1700 sezonskih smučarskih vozovnic, doslej pa tudi okoli 35.000 različnih dnevnih in večdnevnih vozovnic, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani dobrih 5000 vozovnic manj. Ob domačih smučarjih so našteli največ gostov iz Hrvaške, Madžarske, Italije, Srbije in Avstrije.

Ob nižjem številu prodanih vozovnic so razlogi za dokaj visok minus predvsem visoki stroški zasneževanja, ki so posledica visokih temperatur v prvem delu zime, ob katerih je skopnelo precej snega, večja investicijska vlaganja, pa tudi selitev Zlate lisice v Kranjsko Goro. V Marpromu so nezadovoljni tudi z opaznim upadom hotelskih gostov na njihovih smučiščih.

Ob bolj naklonjenih vremenskih oziroma snežnih razmerah v nadaljevanju letošnje sezone računajo, da se bo število smučarjev povečalo, veliko pa si obetajo tudi od dveh tednov v času zimskih šolskih počitnic. Trenutno namreč razpolagajo z okoli 90 centimetri snega ter 14 žičniškimi napravami, ki omogočajo smuko na 18 progah.

Nezadovoljstvo zaradi slabega trženja

Prvi mož Marproma Bernard Majhenič je sicer letos že izrazil nezadovoljstvo nad sodelovanjem s Termami Maribor, ki po stečaju Športnega centra Pohorje upravljajo s tamkajšnjimi hoteli, a jih menda slabo tržijo med smučarsko populacijo.

“Hotelska dejavnost je zelo pomembna za delovanje našega smučarskega centra, zato upamo, da se bodo trenutne razmere na tem področju čim prej izboljšale in bodo hoteli v prihodnje tako v zimski kot v poletni sezoni bolje zasedeni,” še dodajajo v Marpromu.

Terme Maribor se po neuradnih informacijah z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je trenutno v novi fazi iskanja kupca za hotele Arena, Bolfenk in Videc, pogajajo o morebitni prekinitvi najemne pogodbe, vendar za zdaj o tem molčijo na obeh straneh, menda pa so še vedno odprte vse možnosti.

Selitev Zlate lisice – slab signal

Marproma v tem trenutku ukvarjanje s hotelsko dejavnostjo prav tako ne zanima, direktor hotelskih operacij v Termah Maribor Martin Šabec pa je Večeru ta teden dejal, da imajo z Marpromom podpisan dogovor o sodelovanju, ki se ga skušajo maksimalno držati, saj nenazadnje njihovim gostom zagotavlja nižje cene smučarskih vozovnic.

“Res pa je, da imamo tudi goste, ki jih smučanje ne zanima in ki k nam pridejo iz drugih razlogov. Ob tem je treba vedeti, da je prenos Zlate lisice v Kranjsko Goro v tujino poslal signal, da tukaj ni dovolj snega za zimsko sezono. So pa v tem trenutku hoteli dobro zasedeni, ljudje kupujejo tudi smučarske karte,” je še dodal Šabec.

STA