Ne samo letos, ampak že kar nekaj let, vodstva mariborske občine predvidevajo precejšnje prihodke  s prodajo stavbnih zemljišč in stanovanj v občinski lasti. A prihodki iz tega naslova ostajajo precej skromni.

V lanskem letu je občina načrtovala s prodajo stavbnih zemljišč zaslužiti 3,5 milijona evrov, realizacija je bila slabih 20.000 evrov.

Letos želijo zaslužiti 2 milijona evrov, prodali so jih za 400 tisočakov, do konca leta naj bi zaslužili milijon evrov. Tudi pri prodaji stanovanj in poslovnih prostorov je zgodba podobna. Lani so iz tega naslova načrtovali 1,8 milijona evrov, realizirali pa 72.000 evrov.

Letos so v proračunu zastavili cilj zaslužiti 2 milijona evrov, realizacija je zaenkrat 9.800, do konca leta naj bi se dvignila na 300.000 evrov.

Praznih naj bi bilo okoli 70 stanovanj

Dodatni prihodki bi lahko prišli iz prodaje stanovanj, ki so občinam ostale po zaključnih denacionalizacijskih postopkih. Teh stanovanj je več kot 100, praznih naj bi jih bilo okoli 70. Medtem ko so se denimo v Ljubljani odločili takšna stanovanja dati stanovanjskemu skladu, so v Mariboru sprejeli odločitev, da gredo stanovanja v prodajo na trg, kljub temu, da so potrebe po neprofitnih stanovanjih ogromne.

Župani bi stanovanja prenesli na sklad

»Zagovarjamo ves čas, da bi bilo potrebno stanovanja prenesti na stanovanjski sklad, saj smo sklad tudi ustanovili zato, da skupaj gospodarimo,« pravi župan občine Miklavž Leo Kremžar. S takšno odločitvijo, da torej stanovanja prenesejo na sklad, bi bili zelo zadovoljni, a se zavedajo, da imajo v skladu premalo glasovalne moči, da bi lahko to spremenili.

Imeli so načelni dogovor

 »Občine smo sprejele odlok, sprejel ga je tudi mestni svet, v katerem je zapisano, da se ta stanovanja prenesejo na sklad,« je jasen župan občine Rače-Fram Branko Ledinek. Da so župani občin na enem izmed sestankov pred časom že govorili, pa se spominja župan Dupleka Mitja Horvat. »Imeli smo načelni dogovor, da mariborska občina stanovanja proda in se deleži razdelijo. Je pa naš pogoj, da se postopek izpelje tako, da bo zakonit in zato je potrebno določene stvari še korigirati, je pa zato potrebna volja vseh.«

Stanovanjski sklad je bil ustanovljen z namenom, da bi se gospodarno ravnalo s stanovanjskim fondom.

Zato je direktorica občinske uprave Rače-Fram in članica nadzornega sveta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Zorica Zajc-Kvas prepričana, da bi morali stanovanja prenesti na sklad. Leta 2013 so namreč na občinah sprejemali spremembe odloka, ki pa ga v Mariboru še niso podpisali. »Mislim, da ta način ni pravilen. Če želi občina stanovanja prodajati sama, bi bilo potrebno odlok najprej razveljaviti.«

Prodaja bi se morala nato vršiti po drugih pravilih, občine pa bi si nato verjetno morale kupnino deliti po deležih v skladu. »Tega predloga pa nam še niso predstavili. A če odlok velja, potem ga je potrebno sprovesti,« še pravi Zorica Zajc-Kvas.