Vsem mariborskim poslancem državnega zbora, ki so člani t. i. Kluba 7, smo naslovili isto vprašanje, zanimalo so nas predvsem »koristi« štajerske prestolnice in in prejeli odgovore štirih.

Državni zbor, ki se je nedolgo nazaj sestal na izredni seji, se je seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Ta prinašata največjo porabo doslej: leta 2020 je določena v višini 10,35 milijarde evrov, leto pozneje pa v višini 10,45 milijarde evrov.

V uredništvu osrednjega spletnega medija Maribor24.si pa nas je zanimalo, ali so v njem predvidene kakšne investicije za Maribor, oziroma kaj bo mesto s primestnimi krajevnimi skupnosti imelo od njega, pa tudi, koliko je namenjeno Maribori in podobno. Vprašanja smo naslovili na vse mariborske poslance, ki so združeni v t. i. Klub 7.

Dvoletno načrtovanje državnih javnih financ

Lidija Divjak Mirnik, poslanka vladajoče stranke SMC, pravi, da je državni proračun temeljni akt, ki opredeljuje letno oziroma dvoletno načrtovanje državnih javnih financ.

Lidija Divjak Mirnik: »Prva priložnost za konkretno seznanitev in postavitev vprašanj, ki zadevajo Maribor in okolico, bo v okviru parlamentarnih odborov.«

»Poslanke in poslanci DZ se bodo v naslednjih dneh v okviru matičnih odborov seznanili še s posameznimi proračunskimi postavkami znotraj ministrstev. Prva priložnost  za konkretno seznanitev in postavitev vprašanj v zvezi s programi in podprogrami in ostalim financiranjem, ki zadevajo Maribor in okolico, bo torej v okviru parlamentarnih odborov,« je poudarila Divjak Mirnikova.

Lidija Divjak Mirnik

Energetska sanacija šol, vrtcev, ureditev cest,….

Nadvse nazorno glede o investicijah v Mariboru v naslednjih 2 letih je odgovoril Branislav Rajić, poslanec vladajoče stranke in predsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino: »Predvidena je energetska sanacija več osnovnih šol, in sicer bratov Polančičev v višini 320.000 evrov, Leona Štuklja (464.800 evrov), Ludvika Pliberška (130.600), Martina Konška (497.000 evrov), Maksa Durjave (47.800 evrov) , Slave Klavore (399.000 evrov), Franca Rozmana Staneta (434.000 evrov), Prežihovega Voranca (368.000 evrov) ter Draga Kobala (397.000 evrov).«

Branislav Rajić: »Za ureditev Koroške ceste z Glavnim trgom je predvidenih 1,3 milijona evrov in ureditev kolesarske povezave v Mestni občini Maribor 891.000 evrov.«

»Za energetsko sanacijo vrtca Tezno (PE Pedenjped) je predvidenih 139.000 evrov, energetsko sanacijo Tehniškega šolskega centra Maribor 58.000 evrov, zahodno mariborsko obvoznico 776.000 evrov, daljinsko kolesarsko povezavo Trbonje-Maribor  500.000 evrov in novogradnjo cestnega odseka Ceste Proletarskih brigad – Limbuška 2,2 milijona evrov. Za rekonstrukcijo ceste letališče Maribor – Magna 400.000 evrov, protihrupno ograjo železniške proge Zidani Most – Maribor 1,5 milijona evrov, gradnjo II. tira Maribor – Šentilj 53,8 milijonov evrov, izvennivojsko križanje v Ljubljanski ulici 700.000 evrov, tirno povezavo do letališča Maribor 200.000 evrov, podvoz Ledina 1,7 milijonov evrov, pripravo DPN za letališče Maribor 80.000 evrov in ureditev Koroške ceste z Glavnim trgom 1,3 milijona evrov. Financiranje ureditve kolesarske povezave v Mestni občini Maribor v višini 891.000 evrov, medtem ko investicije v UKC Maribor zajemajo nakup koronarografa, in sicer v višini 400.000 evrov, širitev EPINT klinike za pediatrijo v višini 768.013 evrov ter nakupa naprave za magnetno resonanco 1.562 evrov in angiografskega RTG v višini 200.000 evrov,« je pojasnil Rajić.

Več kot milijon za zahodno obvoznico in podvoz Ledina

Za leto 2021 je po Rajićevih besedah predvidenih tudi 1,2 milijona evrov za zahodno obvoznico in 2 milijona evrov za novogradnjo cestnega odseka Ceste Proletarskih brigad – Limbuška. »Za protihrupno ograjo železniške proge Zidani Most – Maribor še pol milijona evrov, gradnjo II. tira Maribor – Šentilj 32,6 milijonov evrov in 1,4 milijona evrov za podvoz Ledina,« je sklenil Rajić.

Predvidevata več razvojnih sredstev kot pretekla leta

 

FOTO: Facebook

Sicer pa Muršičeva še pravi, da se tudi sama zaveda, da bi morali več pozornosti posvetiti vprašanju celostne (po vseh vsebinah) decentralizacije in enakomernejšega razvoja Slovenije, česar pa primarno ne more reševati proračun (ta je le finančni seznam že sprejetih zakonov in ukrepov vlade), temveč bo treba k temu pristopiti vsebinsko, z dodelanimi rešitvami, da bo območjem z razvojnim mankom, med katerimi je tudi Maribor, namenjeno več pozornosti. »Lahko pa glede Maribora in njegovega širšega okoliša vidimo, da proračuna predvidevata več razvojnih sredstev kot pretekla leta, tudi na področju cestne in šolske infrastrukture, kar je po letih kriznih zategovanj vsekakor vzpodbuden podatek. Kot tudi že povedano, to ne govori o tem ali in v kolikšni meri so posamezne lokalne skupnosti iztržile od proračuna, saj to ni in ne more biti prvi smisel sestavljanja državnega proračuna.

Bojana Muršič: »Proračun RS je razdeljen po posameznih vsebinskih področjih, ne pa po zemljepisnih območjih.«

Ne gre pozabiti na številne manjše projekte v mestu, ki jih sofinancira država

Poslanec Stranke Alenke Bratušek mag. Andrej Rajh odgovarja: »Za Maribor je pomembno, da se v mestu in širšem območju nadaljujejo potrebne investicije. Tako se ob letošnjem zaključku izgradnje železniškega podvoza in postajališča na Ljubljanski cesti pri UKC v naslednjih dveh letih nadaljuje izgradnja zahodne mariborske obvoznice (Streliška – Kardeljeva) ter novogradnja odseka med Proletarskimi brigadami in Limbuško cesto (podvoz). Ob tem ne gre pozabiti na številne manjše projekte v mestu, ki jih sofinancira država: denimo obnovo Koroške ceste in izgradnjo kolesarskih poti.«

Andrej Rajh: »Prepričan sem, da bodo omenjena dela in (infrastrukturni) projekti razvojno obogatili Maribor in okoliške kraje ter izboljšali kakovost življenja.«

Obnavljata in nadgrajujeta se tudi, dodaja, železniška postaja Maribor in železniška proga Maribor – Šentilj do Pragerskega. »Za okoliške kraje se mi zdi pomembna izgradnja zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici, ki jo bo prav tako sofinancirala država,« je razložil Rajh in nadaljeval, da se v Mariboru in širše obnavljajo številna krožišča, sanirajo plazovi, potekajo energetske sanacije stavb, Univerza v Mariboru pa je za potrebe raziskovanja že dobila obsežna razvojna sredstva. »Prepričan sem, da bodo omenjena dela in (infrastrukturni) projekti razvojno obogatili Maribor in okoliške kraje ter izboljšali kakovost življenja,« je sklenil Rajh.