Po mnenju tamkajšnjih prebivalcev izgleda Focheva ulica kot golosek, neprepoznavna. Še več, občina je krajanom povedala, da bodo drevored obnovili, ko bodo za to na voljo sredstva, kar so prebivalci jasno razumeli. Po njihovem to pomeni, da občina tega pač ne bo uredila, saj so ji zasaditve novih dreves nepomembne, kot je razvidno iz proračuna, kjer ni za to nobene konkretne postavke. Tako prebivalce močno skrbi tudi usoda drevoreda na Cesti zmage.
Ta po mnenju občine zaradi starosti in dotrajanosti uničuje infrastrukturo. V sporočilu za javnost so namreč zapisali, da korenine dvigujejo asfalt in prodirajo v cevi. Izpostavili pa so možnost, da bi 18 mlajših dreves izkopali in presadili na druge lokacije. Dušan Batič, aktivni prebivalec Tabora pravi, da občinski argument tokrat razume. Sam meni, da bi res bilo boljše drevesa zamenjati ob prenovi Ceste zmage, saj so stara dotrajana. Smiseln se mu zdi tudi načrt, da bi nekatera drevesa presadili drugam, denimo na Fochovo. »Ampak ljudje teh dreves ne dajo, pravijo, da so jih pripravljeni ščititi tudi fizično,« pove Batič.
Kar je po njegovem razumljivo, saj ljudje občini enostavno ne zaupajo več. »Ne verjamejo jim niti, ko imajo argumente, saj nihče na občini ne komunicira s prebivalci,« pojasni Batič. Sam pa se boji, da bo občina prenovo Ceste zmage izkoristila za ultimat. Možno se mu zdi, da bodo občane postavili pred izbiro tipa ali obnova, ali drevesa, namesto, da bi poiskali za vse dober kompromis.
Težave v komunikaciji
Tako krajani pričakujejo, da se bodo predstavniki občine, skupaj z mestno arboristko Tanjo Grmovšek, dogovorili za sestanek v prostorih mestne četrti, kjer bi odgovarjali na vprašanja v zvezi z drevesi in drevoredi. V splošnem gre pri problematiki dreves na Taboru bolj za težave v komunikaciji, kot pa v strokovnosti. Na papirju je namreč zamišljena prenova dobra, vendar ljudje mestnim oblastem ne zaupajo več, saj se z njimi nihče ne posvetuje. In je zato ljudi posledično strah, da bo občina, kot že velikokrat prej, snedla dano besedo.
Vendarle pa se navkljub vsem zapletom kaže nekaj možnosti, ki bi v Maribor vrnile zelenje. Po zgledu tujine bi lahko namreč drevesa zasajali sponzorji, Nigrad, ki je za vzdrževanje dreves v mestu zadolžen, pa bi zanje skrbel:»Ko smo se s predstavniki občine o tem pogovarjali, se jim je zdel predlog dober. Tako bomo sedaj krajani poskusili poiskati sponzorje v nekaterih večjih podjetjih, ki stojijo ob vpadnih cestah.« Čeprav bi bilo gotovo bolje, da bi za mestna drevesa poskrbela občina sama, pa bo morda vendarle človeška iznajdljivost našla tretjo pot, kako ohraniti in nemara celo razviti zelena pljuča mesta.
Gregor Stamejčič
