Po napovedih ministrstva za zdravje bo enotna dispečerska služba zdravstva dokončno vzpostavljena do konca leta 2019. Kot samostojna služba znotraj UKC Ljubljana bo sicer uradno ustanovljena že s 1. marcem, z operativnim delom pa naj bi začeli spomladi: v dispečerskem centru v Ljubljani do konca aprila, v mariborskem centru pa do konca maja.

V začetku bosta centra še delovala ločeno

Dispečerska služba zdravstva bo namreč delovala z dispečerskima centroma na dveh lokacijah. Kot je na  novinarski konferenci pojasnila pomočnica generalnega direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Vlasta Kovačič Mežek, pa bo to v končni fazi virtualno en center, čeprav na dveh lokacijah.

To pomeni, da bo klic, ne glede na to, iz katerega konca Slovenije bo prišel, prevzel prosti dispečer na eni od lokacij, je pojasnil vodja reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Andrej Fink. A do tega bodo prišli postopno. V začetku bosta centra še delovala ločeno. Poleg tega bo v prvi fazi vključena le nujna medicinska pomoč, ne pa tudi področje izvajanja nenujnih prevozov pacientov, kar bo prav tako sodilo pod okrilje enotne dispečerske službe.

Šli bodo po korakih

Postopno bodo v sistem vključevali tudi enote nujne medicinske pomoči. V Ljubljani bodo v prvem koraku predvidoma vključili enote UKC Ljubljana ter zdravstvenih domov Grosuplje, Ivančna Gorica, Vrhnika, Domžale in Kamnik, kar predstavlja 23 občin oz. približno 44 odstotkov populacije, ki naj bi jo ta dispečerski center predstavljal. V Mariboru je predvidena vključitev občin, ki jih pokrivajo zdravstveni domovi Maribor, Slovenska Bistrica in Lenart, torej 22 občin oz. 27 odstotkov populacije, ki jo pokriva ta dispečerski center, je še pojasnil Fink.

Bo pa dejansko vzpostavljanje službe odvisno tudi od poteka postopkov javnega naročanja za zagotovitev prostorskih in tehnoloških pogojev. Poleg tega je, kot so opozoril na novinarski konferenci, vzpostavitev virtualnega centra z vidika informacijske tehnologije zahteven projekt, pred samo vključitvijo vsake od enot v sistem pa je treba preveriti, ali izpolnjuje vse pogoje. Kot je poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, bodo šli po korakih, saj tu ne sme priti do najmanjše napake.

Celovit sistem

Ministrica je dejala, da želijo vzpostaviti celovit in primerljiv sistem, kot ga poznajo v nekaterih drugih državah v Evropi, zato so najprej dokončali mrežo izgradnje desetih urgentnih centrov, sedaj pa bodo tudi enotno dispečersko službo zdravstva. S tem želijo omogočiti vsem prebivalcem Slovenije enako dostopnost do storitev nujne medicinske pomoči ter nujnih, nenujnih in sanitetnih prevozov na celotnem območju države.

Služba bo neprekinjeno delovala 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni v letu. Po navedbah ministrice bo sprejemala nujne klice z zdravstvenega področja, spremljala, razporejala in koordinirala bo delovanje vseh mobilnih enot nujne medicinske pomoči, njihovih ekip, prav tako ekip helikopterske nujne pomoči, pa tudi ekip izvajalcev nenujnih prevozov. Hkrati bo vodila tudi evidenco razpoložljivih zmogljivosti bolnišnic, urgentnih centrov in vseh javnih zdravstvenih zavodov, ki so vključeni v mrežo nujne medicinske pomoči.

Cilj je, da se klic kjerkoli v državi sprejme enotno, da se ga enotno obravnava in se naredi tudi hiter in pravilen odziv ter se na mesto dogodka pošlje najbližjo ekipo, hkrati pa, ko je to potrebno, tudi ustrezno ekipo, je dodal vodje službe za razvoj in organizacijo dejavnosti nujne medicinske pomoči na ministrstvu Darko Čander in dodal, da so bile v preteklosti velikokrat občinske meje tiste, ki tega niso omogočale.

Ocena vrednosti investicije znaša 4.530.926 evrov z DDV

V celotni državi želijo zagotoviti enoten standard obravnave, je pojasnil in dodal, da je bil izdan t. i. slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč, ki vsebuje 36 algoritmov odločanja oziroma navodila, kako ravnati v določenih primerih, ter kako določiti stopnje nujnosti obravnave.

Fink je dodal, da je sistem zasnovan tako, da se bodo skrajšali odzivni časi. Obenem pa bo izboljšal pripravljenost zdravstva za delovanje v primeru posebnih oz. izrednih dogodkov, na primer množičnih nesreč.

Kot so sporočili po seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve, se je vlada odločila za novelacijo investicijskega programa, ko gre za investicijo v dispečerska centra v Ljubljani in Mariboru. Nova ocena vrednosti investicije znaša 4.530.926 evrov z DDV in je za 38,8 odstotka višja od prejšnje. Vire financiranja bo v celoti zagotovilo ministrstvo za zdravje, so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.

STA