Maribor ima med slovenskimi mesti na nekoč industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, njihovo “neaktivno” stanje pa ima izjemno velik vpliv na ekonomski in urbani razvoj mesta. Visok delež degradiranih in primanjkljaj novih razpoložljivih industrijskih površin že na prvi pogled nakazujeta potrebo po kompleksnem reševanju zatečenega stanja.

Regeneracija industrijskih con Maribora je nujna

Regeneracija, še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora, je glede na tradicijo, identiteto mesta ter obstoječa znanja ključna in pravzaprav edina smotrna možnost vzpostavljanja trajnostne strategije preurejanja mesta. Maribor je mesto, ki se načrtovanju celostne strategije regeneracije nekdanjih industrijskih območij enostavno ne more izogniti. Po skoraj četrt stoletja manj uspešnega gospodarskega razvoja mesta in manku urbanističnega načrtovanja je nastopil skrajni čas, da se mesto loti priprave in izdelave strateškega interdisciplinarnega projekta trajnostne regeneracije nekdanjih območij industrijskih con mesta (z izdelavo strateškega načrta, s katerim bo podprta TUS).

Regeneracija bi vzpodbudno vplivala na urbani razvoj mesta

Samo strateško načrtovana regeneracija nekdanjih in obstoječih industrijskih območij lahko mestu prinese nova urbano kvalitetna območja, ki bodo programsko raznolika in bodo vzpodbudno vplivala na nadaljnji urbani razvoj. Cilji strateškega načrtovanja regeneracije nekdanjih industrijskih območij je vzpostavljanje novih, inovativno zasnovanih urbanih območij, ki bodo omogočila vzpostavljanje procesov trajnostnega razvoja mesta. Strategija regeneracije industrijskih opredeli prioritetna razvojna območja, na katerih bo mogoče izvajati vse ključne strategije regeneracije (reindustrializacije) mesta.  

Cona Tezno v sodelovanju z Univerzo v Mariboru

Pobuda za urbanistično-arhitekturno delavnico je prišla s strani Cone Tezno ter Oddelka za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Območje urbanistične delavnice s skoraj petimi hektarji površine leži v “pasu” med Ptujsko cesto in Cono Tezno. V prostorskih aktih mestne občine Maribor je opredeljeno kot površina za centralno urbano rabo, planirana splošna raba tal pa upošteva programsko in morfološko strukturo Tezna – centralni pas vzdolž mestne vpadnice “povezuje” stanovanjsko območje na severni strani Ptujske ceste z industrijskim območjem na južni strani.

Najbolj vzhodni del centralnega pasu, ki se nahaja neposredno ob vpadnici, predstavlja vstopno območje tako za mesto kot za vse bolj živahno industrijsko cono Tezno. Površina med Ptujsko cesto in Cono Tezno je urbano vrednotena kot razvojna ter obenem “degradirana urbana površina”, ker je že desetletja aktivirana le enkrat na teden s sejemsko dejavnostjo. V času “boljšjega sejma” je v celoti zapolnjena in s svojo dejavnostjo obremenjuje sosednje površine, v dnevih brez sejma pa sameva.

Študentje izdelali predloge in koncepte za regeneracijo Cone Tezno

V okviru modula Trajnostno mesto druge stopnje študijskega programa arhitekture so študentje izdelali predloge za regeneracijo urbano degradirane površine pred vstopom v Cono Tezno. V okviru predmeta Transformacija in regeneracija mesta (doc. dr. Peter Šenk, asis. dr. Vanja Skalicky) so izdelali analize širšega prostora – vplivnega območja Cone Tezno in se seznanili s teoretičnimi izhodišči urbane regeneracije, v okviru predmeta Metode in tehnike urbanega načrtovanja (izr.prof.dr. Grigor Doytchinov) so spoznali teoretična izhodišča urbanega upravljanja, pri predmetu Studio trajnostno mesto (izr. prof. Uroš Lobnik, asis. dr. Vanja Skalicky) pa so izdelali koncepte za regeneracijo območja. V nadaljevanju so študentje ob strokovni pomoči mentorja in asistentke v okviru delavnice izdelali devet variant idejnih zasnov ter z njimi mestu in naročniku ponuditi vizijo urbane regeneracije območja med Ptujsko cesto in Cono Tezno.

V okviru urbanistične delavnice Cona Tezno 2028 je bilo ugotovljeno, da ima območje izjemne urbanotvorne potenciale, ki so vredni premisleka. Mesto in Cona Tezno bi lahko na tem območju razvijala centralno območje s funkcijami regionalnega značaja, vzpostavljala centralne funkcije, površine za meščane in lokalno skupnost (mestna četrt Tezno).

Rešitve študentov zajema večnamenski javni objekt ter zajema znanstveni center, prostore tehnološkega parka z industrijskim muzejem ter kongresno središče s poslovnimi prostori. Skupina študentov je podala idejno zasnovo, kjer bi se družile tržna dejavnost, kultura, javne in poslovne vsebine ter hotelska nastanitev. Kompleks bi bil sestavljen iz osmih, med seboj povezanih enot, start-up center, raziskovalni center, večnamenska dvorana, pisarne, hotel, ki bi se razprostiral na kar 7800 kvadratnih metrih, pisarne, ter pokrita tržnica in odprte tržne površine.