Slovenija

Po odpadni embalaži in nevarnih odpadkih zdaj še odpadno blato: Kam z njim?

Gabrijel Toplak, 25.09.19 ob 05:16

Slovenska komunalna podjetja naj bi na leto ustvarila okoli 80 tisoč ton blata, ki je posledica prečiščevanja odpadnih voda. Blato nekateri odpeljejo v sosednjo Madžarsko, tamkajšnji predsednik vlade Viktor Orban pa želi temu narediti konec, saj so v vladni koaliciji prepričani, da postajajo evropsko stranišče.

Težave na področju odlaganja odpadne embalaže, ki se v velikih količinah kopiči v zbirnih centrih, so v zadnjem času vse bolj očitne tudi v Sloveniji, k odvažanju nevarnih odpadkov v tujino pa so po zaprtju obratov vse bolj naklonjena tudi nekatera komunalna podjetja. A kot vse kaže, nam tovrstni težavi ne predstavljata edine težave, saj so se v Sloveniji pričele kopičiti še izdatne zaloge količine komunalnega blata.

Postajali naj bi evropsko stranišče

Tukajšnja komunalna podjetja po zadnjih podatkih na leto ustvarijo okoli 80 tisoč ton blata, kar je posledica prečiščevanja odpadnih voda, ki ga veliko večino izvozijo v sosednje države v sežig ali kompostiranje. In prav zato bi se lahko že v nekaj mesecih pri nas pojavile, ugotavljajo pristojni, velike težave, kam z njim. Tovrstno vprašanje je postalo namreč še posebej aktualno potem, ko je v sosednji Madžarski nedolgo nazaj izbruhnila afera. Tamkajšnji predsednik vlade Viktor Orban je namreč pričel z zapiranjem meja za slovensko blato, češ, da naj bi Madžarska postala evropsko stranišče. Zato naj bi pričel z zapiranjem meja za slovensko blato, to pa zato, ker naj bi naj leteli očitki, da postajajo evropsko stranišče.

Fotografije tovornjakov, polnih blata

Madžarsko javnost so v mesecu avgusta obšle še fotografije opozicijskega politika, ki je v objektih ujel večje kolone tovornjakov na meji z Madžarsko. Ti so bili po njegovem prepričanju polni blata, ki so peljali v najmanj dve odlagališči blizu prestolnice. V objavi na socialnem omrežju Facebook je med drugim zapisal, da naj bi šlo za sicer opuščene rudnike, ki so jih lokalni podjetniki oziroma lastniki, nekaj naj bi jih bilo blizu Orbanovi vladajoči stranki Fidesz, preoblikovali v obrate za predelavo odpadkov. In ker je vladajoča stranka pred prihajajočimi lokalnimi volitvami med drugim obljubljala prenehanje podaljševanja dovoljenja za prevoz blata, s čemer bi omejila uvoz, naj bi vladajoča stranka o tem že uradno obvestila Evropsko komisijo in vse sosednje države.

Težave za Hrvaško, Slovenijo in Italijo

Če do uresničitve teh groženj res pride, lahko slednje povzroči precejšnje težave dvema sosednjima državama Madžarske, in sicer Hrvaški ter Sloveniji. Omeniti pa velja še Italijo, ki naj bi zadnjih nekaj let na Madžarsko pošiljata ogromne količine komunalnega blata.

In prav zato smo se v uredništvu osrednjega mariborskega spletnega medija Maribor24.si odločili, da pri podjetjih, ki imajo v svoji dejavnosti tudi prečiščevanje odpadnih voda, povprašamo, koliko ton blata jim ostane pri prečiščevanju odpadne vode v vaši čistilni napravi in kam ga izvozijo.

V Mariboru je upravljanje odgovorna Energetika

Mojca Bratuš iz Aquasystemsa je povedala, da v okviru Centralne čistilne naprave (CČN) Maribor pri čiščenju odpadnih voda letno ostane 13.000 ton blata. »Po nalogu Mestne občine Maribor (MOM) je za upravljanje z njim odgovorna Energetika Maribor, ki je aktivnost končnega upravljanja s tem materialom oddala podjetju Surovina. Slednja blato trenutno izvaža na Madžarsko,« je dejala Bratuševa.

Po nalogu Mestne občine Maribor (MOM) je za upravljanje z njim odgovorna Energetika Maribor, ki je aktivnost končnega upravljanja s tem materialom oddala podjetju Surovina. Slednja blato trenutno izvaža na Madžarsko,« je dejala Bratuševa.

V družbi AquaSystems, dodaja Bratuševa,  ki že 15. leto po najvišjih kakovostnih in strokovnih standardih upravlja CČN Maribor, se problematike v zvezi z okoljsko vprašljivostjo končne dispozicije odvečnega blata zavedajo že vrsto let. »Na podlagi strokovnega znanja in več kot 50 let mednarodnih izkušenj z upravljanjem te problematike na ravni svetovnih mest in regij smo v preteklosti že pripravili predlog rešitve te problematike za našo občino. Zasnovana rešitev podpira aktualno trajnostno-razvojno usmeritev MOM ter omogoča izvajanje strategije razvoja naše občine,« je dejala Bratuševa.

Zaradi različnih ekonomskih, geopolitičnih in zakonodajnih razlogov, se problematika upravljanja končne dispozicije odvečnega blata, tudi na globalni ravni, že danes povečuje. »Zato spodbujamo in podpiramo iskanje in udejanjanje dolgoročne rešitve te problematike na ravni MOM. Z dolgoletnimi obratovalnimi izkušnjami, strokovnim znanjem, odgovornim delovanjem ter možnostjo investicijske podpore občini lahko družba AquaSystems predstavlja partnerja MOM pri oblikovanju in implementaciji učinkovite, takojšnje in dolgoročno vzdržne rešitve,« je sklenila Bratuševa.

Petrol koncesionar v Murski Soboti

V javnem podjetju Komunala Murska Sobota so nas napotili na družbo Petrol, ki je koncesionar.

Aleksander Salkič iz Korporativnega komuniciranja na omenjeni družbi pa pojasnjuje: »Ocenjujemo, da bo v letošnjem letu na Centralni čistilni napravi Murska Sobota iz čiščenja komunalnih odpadnih voda nastalo 3300 ton dehidriranega blata, ki ga prevzema Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci.«

Več ton odpadnega blata tudi v celjski regiji

Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi v podjetju Vodovod –kanalizacija Celje, je dejala, da jim po čiščenju odpadne vode ostane okoli 5000 ton blata letno. »Odpeljemo ga na termično obdelavo v Toplarno Celje,« je poudarila Kojnikova.

map beljakovine
Vse, kar morate vedeti o MAP beljakovinah!
Lajfstajl
Vse, kar morate vedeti o MAP beljakovinah!
Oglasno Sporočilo, Danes ob 08:00
Prazniki
Velikonočna tradicija v Lovrencu na Pohorju: Od sejma do blagoslova ognja