Začetki mestnega semaforskega sistema segajo v osemdeseta leta prejšnjega tisočletja, s kasnejšimi investicijami pa se je enovit sistem razširil na današnji sistem petih semaforskih central.

Prometni zastoji v današnjem času niso novost, niti v večjih slovenskih mestih, kjer se običajno in najpogosteje pojavljajo v jutranjih in popoldanskih konicah. In k izboljšanju slednjih, kot če jih ne bi bilo, prav gotovo pripomorejo tudi semaforji, saj poskrbijo za urejanje oziroma razvrščanje prometa.

»Srce« v prostorih centralne mestne avtobusne postaje

V Mestni občini Maribor skrbi za brezhibno stanje semaforskega sistema komunalno podjetje Nigrad, kjer so nam pojasnili, da se Center za avtomatsko vodenje prometa (CAVP) nahaja v prostorih centralne mestne avtobusne postaje v Mlinski ulici 1 in je del mestnega semaforskega sistema, katerega začetki segajo v osemdeseta leta prejšnjega tisočletja. »Semaforski sistem ob CAVP sestavljajo še kabelske povezave med CAVP in krmilnimi napravami ter krmilne naprave s pripadajočo opremo in signalnimi dajalci,« je pojasnil dr. Dejan Pukšič iz Nigradove službe za odnose z javnostmi.

Dejan Pukšič: » Postavitev prvih semaforskih central za namen centralnega nadzora in vodenja semaforskih krmilnih naprav je bila za relacijo Maribor–desni breg v letu 1985 in za Maribor–levi breg v letu 1987; obe centrali sta še vedno delujoči in v uporabi. S kasnejšimi investicijami se je enovit sistem razširil na današnji sistem petih semaforskih central.«

Nigradov piarovec dodaja, da prometno-programsko vzdrževanje semaforskih central in križiščnih krmilnih naprav obsega kontrolo delovanja nameščene programske opreme, nadzor nad delovanjem petih semaforskih central v CAVP in komunikacijske mreže z diagnostiko napak oziroma okvar.

25 odstotkov naprav deluje samostojno

»V CAVP vršimo nadzor nad delovanjem posameznih krmilnih naprav, vezanih na obstoječo centralo in celoten sistem z diagnostiko okvar semaforskih naprav. V centru vodenja tudi strokovno usmerjamo delo tehničnih vzdrževalcev terenskih krmilnih naprav in komunikacijske opreme. Skupno število krmilnih naprav, ki so na območju Mestne občine Maribor, je 79. 75 odstotkov teh naprav pa je povezanih s CAVP, ostale delujejo samostojno,« je pojasnil Pukšič.

Dejan Pukšič: »Skupno število krmilnih naprav, ki so na območju Mestne občine Maribor, je 79.«

Povprečna starost vseh krmilnih naprav v semaforskem sistemu, pravi Pukšič, je 12,95 leta, od česar je 26 krmilnih naprav starejših od 15 let, dodaja sogovornik.

Potreben bi bil še dodaten poseg v krmiljenje

Koordinirano delovanje krmilnih naprav je vzpostavljeno na naslednjih potezah semaforiziranih križišč, in sicer Meljska cesta–Partizanska cesta, Titova cesta–Prešernova ulica–Razlagova ulica–Krekova ulica, Cesta proletarskih brigad, Ptujska cesta, Pobreška cesta, Titova cesta–Tržaška cesta, Kosovelova ulica–Ulica borcev za severno mejo ter Ulica heroja Šercerja.

»Odštevalniki za pešce in kolesarje ter vozila so dodatna informacija udeležencem v prometu. Treba je vedeti, da jih ni možno postaviti v semaforiziranem križišču s t. i. polno prometno odvisnim delovanjem oziroma jih je pogojno možno implementirati s prilagoditvijo krmilnega programa na račun pretočnosti križišča. Dejstvo je, da so nekatere krmilne naprave v teh križiščih starejšega datuma, zaradi česar bi bil potreben še dodaten poseg v krmiljenje (dodatna komunikacijska enota med krmilno napravo in odštevalnikom),« je dejal Pukšič.

Sogovornik je opozoril, da pri odštevalnikih za pešce opažajo, da pešci ne čakajo na prečkanje prometnice do prižiga zelenega intervala na semaforski glavi, ampak začnejo prečkati že, ko odštevalnik še rdeče odšteva – (minus) 3 sekunde in je na semaforju še vedno rdeča luč. S tem tvegajo trk, saj posegajo v varovalni čas med t. i. konfliktnimi smermi.

Stroški vzdrževanja na mesečni ravni okrog 30.000 evrov

Prometno programsko in tehnično vzdrževanje semaforskega sistema izvaja družba Nigrad po koncesijski pogodbi, še pravi Pukšič.

Dejan Pukšič: »Povprečna starost vseh krmilnih naprav v semaforskem sistemu je 12,95 leta, od česar je 26 krmilnih naprav starejših od 15 let.«

Zaključuje pa: »Stroški vzdrževanja na mesečni ravni se gibljejo okrog 30.000 evrov. Generalna posodobitev semaforskega sistema je bil nazadnje izvedena že pred časom, osnovno vzdrževanje pa poteka na podlagi razpoložljivih finančnih sredstev, namenjenih za semaforizacijo s strani MOM.

Samo brezhibno delujoč semaforski sistem in CAVP lahko zagotavljata optimalno odvijanje in vodenje prometa, saj predstavljajo prometno omrežje in prometni tokovi vseh udeležencev v prometu »ožilje in prekrvavitev« mesta.«