Zadnje dni družbena omrežja napolnjujejo fotografije labodjih družin ob gnezdih, ki se nahajajo kar ob cesti ali v bližini človeških bivališč. Labodi pa niso edini, ki gnezdijo na tleh, saj na tak način mlade ptičke pričakuje kar nekaj mariborskih vrst, ki lahko, če jih pravočasno ne opazimo, končajo pod našimi nogami ali zobmi kosilnice.

V teh dneh bodimo med sprehodi ali ob košenju še posebej pozorni na morebitna gnezda ptic, ki gnezdijo na tleh.

V majske dni se prebujajo tudi mnoge ptičje vrste, ki gnezdijo na tleh. Na njihova gnezda lahko nehote naletimo med sprehodom po gozdu ali travniku, pri tem pa jih lahko, če smo nepazljivi, uničimo ali celo pohodimo še neizvaljena jajca. Kje v Mariboru moramo biti še posebej pozorni na morebitna gnezda in kako zaščititi ptice v naših krajih?

Pazljivo pri sprehodih v naravo in košnji

»V mestu in njegovi neposredni okolici načeloma na tleh gnezdeče vrste ptic zelo redko gnezdijo, saj je lahko nevarno, obenem pa ni prisotnih veliko primernih površin, ki bi to omogočale. Ena izmed redkih izjem je mali deževnik, ki ga imamo tudi v Mariboru na bregu stare struge reke Drave in vali jajca zelo dobro skrita v kotanjici med prodnatim kamenjem. Obstaja še nekaj drugih ptičjih vrst, predvsem rečnih, ki si gnezdo postavijo na tleh v bližini reke in na katere moramo biti prav tako pozorni,« razloži mladi biolog, Vid Potočnik.

»Obilo vrst, ki gnezdijo na tleh, pa najdemo v kulturni krajini v okolici Maribora, kjer se te živali zatekajo v visoko travo, kjer so njihova jajca skrita pred morebitnimi plenilci. Prav tovrstne ptice so najbolj izpostavljene človeškim posegom; še posebej nevarna je košnja, ki lahko poleg uničenja jajc poškoduje ali ubije tudi starše.«

»Obilo vrst, ki gnezdijo na tleh, pa najdemo v kulturni krajini v okolici Maribora, kjer se te živali zatekajo v visoko travo, kjer so njihova jajca skrita pred morebitnimi plenilci. Prav tovrstne ptice so najbolj izpostavljene človeškim posegom; še posebej nevarna je košnja, ki lahko poleg uničenja jajc poškoduje ali ubije tudi starše. Biologi in drugi naravovarstveniki v gnezditvenem obdobju, kar je spomladi in zgodaj poleti, vselej naprošajo, da se visoko travo kosi manj pogosto ali celo pusti nedotaknjeno, če okoliščine to omogočajo, kajti v njej lahko gnezdi kakšen par ptic. Neuspešno valjenje jajc lahko povzroči tudi preveliko približevanje gnezdu, saj ptičji starši ob nevarnosti gnezdo zapustijo in če je še čas, začnejo nov zarod,« še doda.

Na gnezda običajno naletimo zgolj po naključju, saj se ptice trudijo, da bi bilo to čimbolj neopazno in nedostopno. »V takem primeru si lahko gnezdo na kratko pogledamo, slikamo in se nato čim hitreje umaknemo, da starša ne bi zaznala prisotnosti morebitnega plenilca in gnezdo zapustila. Obstajajo pa tudi gnezda, ki so precej očitna in morajo prav tako ostati nedotaknjena. Takšna so gnezda labodov, ki nemalokrat gnezdijo tik ob sprehajalnih poteh in ki zaradi nekoliko neprimerne lokacije pogosto izgubijo zarod, še preden se ta uspe izvaliti,« pojasnjuje Potočnik.

Labodi – zvezde družbenih omrežij in najlažje tarče uničevalcev

Prav labodi so v zadnjih dneh prave zvezde družbenih omrežij, njihove družinske zgodbe pa imajo večkrat nesrečen konec. »Labodi si pogosto izberejo nekoliko neprimerne lokacije za gnezda, saj so v bližini sprehajalnih poti in so tako izpostavljena mnogim nevarnostim. Na srečo se ljudje v večini primerov do gnezd obnašajo spoštljivo in primerno; lahko si jih s primerne razdalje ogledamo, poslikamo in se potem previdno umaknemo,« razlaga Vid.

»Nedavno smo bili v spletnih novicah priča uničenju labodjega gnezda. V takšnih primerih krivca navadno predstavljajo kakšne živali, ki jajca pojedo. Verjetni tatovi so kune belice, ki pogosto prihajajo v bližino človeških domov, pa tudi kakšne ujede in morebiti celo sive vrane, ki so v Mariboru zelo pogoste.«

»Na preveliko približevanje nas bodo labodi opozorili sami s svojim odganjajočim oglašanjem. Nedavno smo bili v spletnih novicah priča uničenju labodjega gnezda. V takšnih primerih krivca navadno predstavljajo kakšne živali, ki jajca pojedo. Verjetni tatovi so kune belice, ki pogosto prihajajo v bližino človeških domov, pa tudi kakšne ujede in morebiti celo sive vrane, ki so v Mariboru zelo pogoste,« pripomni.

Nikar ne uničujmo gnezd ob svojih hišah

Obdobja gnezdenja pa niso veseli vsi. »Mogoče je pametno, da opozorim še na dve stvari, ki sta zelo aktualni v gnezditvenem času. Mnogi niso veseli gnezd, ki si jih ptice postavljajo v bližini človeških prebivališč. Gnezdenja ptic bi morali biti veseli in ga celo spodbujati s pomočjo gnezdilnic, ki jih lahko kupimo ali izdelamo sami. Obenem nam gnezdoče žužkojede ptice zelo pomagajo na vrtu, kjer plenijo številne vrste žuželk in ostalih členonžcev, kar nedvomno pripomore k sonaravnem upravljanju našega vrta, brez uporabe kemičnih sredstev, ki pogosto škodujejo tudi človeku,« še posebej opozarja Vid.

Previdno s ptičjimi najdenčki

Izpostavi tudi, da je mogoče v teh dneh naleteti tudi na, vsaj na videz, osirotele izlegle ptičje mladiče. »Najdene mladiče stare nekaj dni – ti so slabo operjeni, lahko celo še slepi, izgledajo nemočni – poskusimo vrniti v gnezdo, če je to v bližini ali pa jih položimo v kakšno košaro, v katero damo nekaj suhe trave in jo damo na varno mesto v bližini mesta najdbe,« svetuje Potočnik.

»Če se starši ne vrnejo, je potrebno obvestiti ambulanto, ki bo poskrbela za ptičje sirote. To je zelo pomembno, kajti skrb za ptičje mladiče zahteva obilo ustreznega znanja in že majhne napake lahko vodijo v smrt podmladka.«

»Če se starši ne vrnejo, je potrebno obvestiti ambulanto, ki bo poskrbela za ptičje sirote. To je zelo pomembno, kajti skrb za ptičje mladiče zahteva obilo ustreznega znanja in že majhne napake lahko vodijo v smrt podmladka,« opozarja. »Včasih starejši ptičji mladiči gnezdo zapustijo, še preden znajo leteti; takšnih se ne dotikamo razen, če so v neposredni nevarnosti. Takrat jih umaknemo na ustrezno varno mesto in jih nato pustimo pri miru. Izjema so mladiči hudournikov, ki jih moramo odnesti na rob visoke police, od koder bodo običajno odleteli sami. Če tega ne storijo, se za pomoč obrnemo na veterinarsko ambulanto,« zaključi.