Dolge čakalne vrste v zdravstvu se poznajo tudi pri logopedih. Z izjemo tistih v najzgodnejšem obdobju morajo otroci na logopeda v nekaterih zdravstvenih domovih čakati tudi po leto dni. Starši, ki pri otroku opazijo težave z govorom, naj zato ne odlašajo z naročanjem, svetuje predsednica Društva logopedov Slovenije Sabina Seme.

Pri otrocih nad tremi leti dolge čakalne dobe za obravnavo

Otroci v starosti do treh let, ki se vključujejo v zgodnjo obravnavo, morajo na prvo obravnavo pri logopedu v zdravstvenih domovih čakati v povprečju tri mesece. Delo s tako majhnimi otroki je zlasti preventivno, njihov govorno-jezikovni razvoj je intenziven, a se že kažejo razlike z vrstniki. Pri starejših otrocih pa je čakalna doba na prvi pregled precej daljša, je za STA povedala Semetova, ki je tudi vodja zdravstvene enote v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana.

Problem tudi kadrovska podhranjenost, v Sloveniji le 136 logopedov

Po njenih besedah ima približno 30 do 40 odstotkov predšolskih otrok težave na področju sluha, govora, jezika in komunikacije in bi potrebovali obravnavo. Glede na potrebe je področje logopedije v zdravstvenih domovih kadrovsko podhranjeno, je izpostavila.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v zdravstvu 1. julija zaposlenih 136 logopedov. V prvi fazi uresničevanja resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028 je do leta 2020 predvidena zaposlitev dodatnih logopedov v centrih za zgodnjo obravnavo v zdravstvenih domovih. S povečanjem števila logopedov v zdravstvenih domovih se bo dostopnost do storitev logopeda precej izboljšala, so za STA ocenili na ministrstvu za zdravje.

Bolj od izgovarjanja sičnikov in šumnikov pomembno razumevanje povedanega

Starši po njenih besedah najpogosteje pripeljejo otroka k logopedu, ker ne izgovarja določenih glasov, jih zamenjuje ali govori popačeno. A to v logopediji popravljajo kasneje. Bolj pomembno je namreč, da se v zgodnjem obdobju osredotočijo na strukturo jezika in komunikacijo, je pojasnila. “To je bolj pomembno od tega, ali pravilno izgovarja sičnike in šumnike, ki jih otroci začnejo uporabljati v starosti štirih do šestih let,” je poudarila.

Otroci pridejo prepozno

“Otroci pridejo k logopedu prepozno,” je opozorila. “Preden ga starši naročijo in preteče eno leto, kolikor ponekod traja čakalna doba, je lahko star že pet let in tik pred vstopom v šolo,” je dodala. Če starši opažajo, da otrok zaostaja na področju govorno jezikovnega razvoja glede na vrstnike, naj ne čakajo, je svetovala.

Tako starši po njenem opozorilu denimo čakajo predolgo takrat, ko otrok jeclja.

“Ob pravočasnem ukrepanju je mogoče preprečiti, da tak način govora preide v persistentno oziroma v kronično obliko. To pomeni, da tak način govora vztraja in lahko tudi ostane. Logopedi priporočajo zgodnjo obravnavo in svetovanje, kar v nekaterih primerih pomeni že pri otrokovem drugem letu starosti,” je pojasnila.

Učiteljev za otroke s posebnimi potrebami premalo

Logopedska pomoč je otrokom na voljo tudi v okviru šolstva, a tudi tam zaznavajo kadrovski manjko.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predvidevajo, da bodo od jeseni preko centralne evidence zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja lažje spremljali trende po posameznih področjih, trenutno pa na podlagi odzivov šol, učiteljev in drugih deležnikov ocenjujejo, da je učiteljev za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami premalo, so navedli za STA.

Na pomanjkanje kadra opozarja tudi Center za sluh in govor Maribor

Posebej veliko pomanjkanje zaznavajo na področjih logopedije ter specialne in rehabilitacijske pedagogike. Na pomanjkanje ustreznega kadra pa po njihovih besedah opozarjajo tudi trije zavodi, ki delajo z gluhimi in naglušnimi otroki, z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in otroki z motnjo avtističnega spektra – poleg omenjenega Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana še Center za sluh in govor Maribor ter Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož.

STA