Čeligijev stolp je eden redkih ohranjenih stolpov mariborskega mestnega obzidja, v 18. stoletju pa je v njem začela obratovati prva mariborska pivovarna. Srednjeveška arhitektura se je ohranila, vsebina pa ne in tako že desetletja stoji prazen v središču mesta. V času EPK so ga obdali z umetelno ograjo, kaj več pa zaenkrat ni predvideno.

Zgrajen leta 1460

Stolp kvadratne oblike so meščani zgradili leta 1460. Ime je dobil po mariborskih pivovarjih Tscheligijih, v preteklosti so mu pravili tudi Smodniški ali Črni stolp. Danes nima več funkcije in sameva med novozgrajenimi stanovanjskimi bloki, vstop pa je izjemoma možen le v pritlično etažo, višje pa ne, saj so notranje stopnice porušene.

Mariborska občina je v letih 1995-2000 načrtovala na območju med tem stolpom in bližnjim objektom Gambrinus izgradnjo lutkovnega gledališča, pri čemer je želela v Čeligijevem stolpu postaviti muzej oziroma razstavišče lutk. V gledališke namene so takrat želeli uporabiti tudi ogromne kletne prostore pod Gambrinusom, po izbiri druge lokacije za lutkovno gledališče pa je občina klet prodala.

Bile so aktualne zamisli o večji investiciji

V letih 2010 in 2011 so bile aktualne ideje o večji investiciji na tem območju, ki bi vključevala obnovo stolpa za “muzej penalistike” s prezentacijo srednjeveških mučilnih naprav. Po nekaterih zapisih je namreč stolp nekoč služil tudi za mučenje. Kot so za STA pojasnili na občini, se je takratno mestno vodstvo o tem dogovarjalo z zainteresiranimi na mariborski pravni fakulteti, ni pa znano, zakaj so zamisel opustili.

Možnosti za preureditev stolpa v muzej ali razstavišče so sicer močno omejene. “Če bi želeli priti do vrha, potrebujemo stopnice, s katerimi pa bi večino prostora že porabili,” je pojasnil vodja mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Srečko Štajnbaher.

V zadnjih letih so le postavili ograjo

V letu Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 so stolp označili z umetniško instalacijo kot poseben zgodovinski objekt v mestu. Arhitektki Aleksandra Gruden in Saba Skaberne sta okoli njega postavili posebno aluminijasto ograjo z vgravirano poezijo v Braillovi pisavi.

To je bilo tudi vse, kar se je v zadnjem desetletju zgodilo s stolpom. Kot kaže, bo tudi v bližnji prihodnosti tako. “Čeligijev stolp je nepremični kulturni spomenik, vendar v proračunu za leto 2017 in 2018 za oživitev stolpa ni predvidenih sredstev,” pravijo na občini.

STA