Dnevno je v Mariboru na terenu med 13 in 15 Snaginih delavcev, ki skrbijo za čisto in urejeno mesto. Njihova primarna zadolžitev je pometanje pločnikov in praznjenje košev za odpadke, a največkrat se ukvarjajo z odpadki, ki jih človeška brezbrižnost spusti kar na tla.

Stanje v mestu boljše, a daleč od idealnega

Po odgovore smo se obrnili na Snago, ki v mestu Maribor ravna z odpadki. Po njihovih besedah je stanje v mestu veliko boljše, kot je bilo pred desetimi leti, a opozarjajo, da je stanje daleč od idealnega. »Občani se bolj zavedamo, da odpadki sodijo v koše in ne na tla. Idealno seveda še ni.« Njihovi delavci dnevno poberejo okoli 250 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov. Na javnih površinah, pločnikih, trgih, se največkrat znajdejo predvsem cigaretni ogorki, v zadnjem času pa so postali malomarnejši tudi lastniki psov, saj je na pločnikih tudi vedno več pasjih iztrebkov.

Zbrana količina odpadkov dnevno se že nekaj let giblje okoli iste številke

Številka, ki je malodane zaskrbljujoča, ima največ narediti  s kulturo in navadami ljudi, ki se sprehajajo po mestu. Pri Snagi količine zbranih odpadkov ne pripisujejo pomanjkanju košev, saj največ odpadkov poberejo prav v središču mesta, kjer je košev največ. Centru mesta nato sledijo površine pod Pohorjem, Spodnje Radvanje ob kolesarskem poligonu. »Odpadki so tam, kjer se dnevno zadržuje večje število ljudi,« povedo pri Snagi. Seveda, masa ljudi vedno naredi največjo škodo. A v času v katerem živimo, kjer se mora vedno več ljudi začeti zavedati, da se je potrebno spopasti z odpadki, drugače nas bodo le-ti nadvladali, pa pri družbi za ravnanje z odpadki ne opažajo drastičnih vedenjskih sprememb občanov v zadnjih parih letih. Zbrana količina odpadkov dnevno se tako že nekaj let giblje okoli iste številke.

Nekateri ljudje odpadek še vedno raje brezbrižno odvržejo na tla

Še vedno smo ljudje prepričani, da lahko spustimo odpadek na tla, ko nas pri tem nihče ne opazuje. Temu primerne so videti tudi javne površine po večjih dogodkih, kot so nogometne tekme, velika praznovanja na trgih in podobno. »Ko se na majhnem območju znajde veliko število ljudi, to pusti tudi okoljske posledice,« opažajo pri Snagi. Verjetno bo za spremembe pri ravnanju z odpadki na masovnih prireditvah še potrebno počakati, a nekateri ljudje še vedno odpadek raje vržejo na tla, če se koš ne nahaja v njihovi neposredni bližini, ko bi ga potrebovali. »Nekateri nikoli ne bodo počakali, da bi prišli do prvega koša, ampak bodo odpadek enostavno odvrgli na tla,« povedo pri Snagi, a hitro dodajo, da pa je veliko takšnih, ki poiščejo prvi najbližji koš ter šele nato odvržejo svoje odpadke, saj je po središču mesta več kot dovolj košev.

Odpadki so odgovornost tistih, ki jih ustvarjamo

»Vsak, ki bi z odpadki v Mariboru želel ravnati odgovorno, ima to možnost,« poudarjajo pri Snagi. »Žal pa naša družba še ni na nivoju, da bi bilo ljudi sram, da mora nekdo za njimi pobirati odpadke, temveč jemljejo to delo kot obveznost Snage v smislu ‘saj jim plačamo, pa naj čistijo!’« Pri Snagi se zavedajo, da smo si ljudje različni in da nekaterim odpadki ne predstavljajo bistvenega pomena v življenju ter bodo z njimi ravnali tako, kot so navajeni. A naloga podjetja je seveda ozaveščati ljudi o infrastrukturi, ki jo mesto zagotavlja za odgovorno ravnanje z odpadki, torej koši na javnih površinah, posode za odpadke, zbirni centri, ni pa njihova primarna obveznost čistiti za posamezniki, ki nekaterih direktiv ne upoštevajo, temveč zgolj skrbeti za čisto okolje in urejeno mesto. Odpadki tako niso izključno »problem Snage«, temveč v prvi vrsti odgovornost tistih, ki jih ustvarjamo.