Novo podobo promenade na nabrežju Drave v okviru letošnjega Festivala Lent, ki namesto kulinarične ponudbe odpira pogled na reko, je javnost sprejela z mešanimi občutki. Enim je všeč večja prehodnost, drugi pogrešajo značilen vonj po čevapčičih. Obiskovalcev je po prvih ocenah organizatorja manj kot lani, a predvsem ker ni glavnega odra na Dravi.

Na promenadi, ki je doslej služila kot osrednje sprehajališče obiskovalcev festivala, je letos manj kulinarične ponudbe, saj ni šotorov in stojnic s hrano, ki so jih prejšnja leta postavljali med cesto in reko. Mestna uprava pod novim županom Sašo Arsenovičem se je namreč zavzela, da festival, ki nosi ime po rečnem nabrežju, nudi obiskovalcem pogled na reko, o čemer smo že pisali.

Meščani si želijo žive promenade

Tako je zdaj dogajanje na Lentu zgoščeno ob Vodnem stolpu, kjer je manjši oder na Dravi, in ob Hiši Stare trte, kjer je drugi oder, vmes pa so le stalni gostinski lokali. Osrednje festivalsko prizorišče je na Trgu Leona Štuklja višje v mestu, zato se obiskovalci bolj porazgubijo po Mariboru kot prejšnja leta, ko je večina festivalskega programa potekala na Lentu.

Že vse od začetka letošnjega festivala pred tednom dni se na družbenih omrežjih krešejo mnenja, kaj je bolje. Tudi na našem portalu smo objavili anketo, kjer smo občane vprašali, ali si na promenadi želijo bolj pestrega dogajanja – 69-odstotkov sodelujočih je odgovorilo, da na Lentu pogrešajo več ponudbe in dogajanja.

Jutri protestni sprehod po promenadi

Kritikam se je pridružila politična opozicija, ki je danes prav tako sklicala tiskovno konferenco. “Takšnega Festivala Lent si Mariborčani ne zaslužimo,” je ogorčena svetniška skupina prejšnjega župana Andreja Fištravca. Kot je danes povedal vodja svetniške skupine Saša Pelko, različne spletne ankete kažejo, da so bile spremembe nepremišljene. “Jasno kažejo, da županstvo ne deluje v skladu z voljo ljudi,” je prepričan.

Na današnjem srečanju je članica Liste Andreja Fištravca Zdenka Križanič povabila tudi na shod po promenadi Lenta, ki bo potekal jutri, 28. junija, v organizaciji skupine Maribor. Brez cenzure., ki deluje na Facebooku. Na vprašanje ali za organizacijo morebiti stoji Lista Andreja Fištravca so odgovorili zanikalno.

Želeli so nemoten pogled na reko

Na občini odgovarjajo, da so z ekipo Narodnega doma skupaj določili prostorske spremembe na Lentu. “Skupen dogovor je bil, da se stojnice in ves ‘objektni’ program premakne na severno stran ulice na območja obstoječih parkirišč z namenom, da se omogoči nemoten pogled na reko. Zavedati se moramo, da urejamo Festival Lent, ki že v imenu karakterizira nabrežje, reko in pristan,” so sporočili.

Kritike so letele na občino tudi zaradi tega, ker so ljudje prazni prostor na promenadi izkoristili za parkiranje avtomobilov. Zato so minuli konec tedna odredili popolno zaporo ceste med Sodnim in Vodnim stolpom za čas festivala. “Lent je torej tekom festivala brez avtomobilov, za kar je uveden tudi poostren nadzor,” pravijo na občini.

V prihodnjih letih prenova Dravskega nabrežja

V prihodnjih letih naj bi Dravsko nabrežje v Mariboru doživelo celovito prenovo. V ta namen je občina ta teden objavila javni natečaj za ureditev območja, za katerega bo ideje zbirala do konca avgusta. Tudi o tem smo na našem portalu podrobno poročali.

V Fištravčevi svetniški skupini, ki ima v 45-članskem mestnem svetu tri sedeže – med njimi ni Fištravca -, se bojijo, da bo občina s tem izgubila možnost prenove Lenta v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Spomnili so, da je bila za to že leta 2009 najdena arhitekturna rešitev. “Očitno ta novi občinski oblasti ni všeč, čeprav je bila izbrana na mednarodnem arhitekturnem natečaju. Strah me je, da bomo zaradi teh kapric zamudili razpis za CTN in izpadli iz igre za 7,5 milijona evrov evropskih sredstev,” je dejal Pelko.

Velik oder na Dravi bi se naj obrestoval

Fištravčeva ekipa je lani za potrebe Festivala Lent postavila velik oder na Dravi, ki naj bi bil stalen, a se je kasneje izkazalo, da nima potrebnih dovoljenj. Nova občinska uprava je uspela urediti dokumentacijo za manjši oder, večjega pa po ocenah Arsenoviča nima smisla postavljati. “Mislim, da je nesmotrno porabiti več deset tisoč evrov javnega denarja, da se postavi nekaj metrov večji oder na Dravi. Škoda dati toliko denarja za postavitev prizorišča, ki ga potem po desetih dneh porušimo,” je povedal na Večerovi okrogli mizi na temo prihodnosti festivala prejšnji teden.

Mestni svetnik s Fištravčeve liste Miha Recek je danes predstavil izračune, ki po njegovih ocenah kažejo, da se postavitev velikega odra na Dravi obrestuje, saj bi tako lahko prodali več vstopnic. Hkrati bi bilo to prizorišče po njegovem prepričanju mogoče koristiti vse leto.

Po zaključku letošnje izdaje bo dorečen prihodnji razvoj

Dejstvo je, da ima festival letos nižji proračun tudi zaradi nižjih prihodkov od najemnin gostincev in odsotnosti glavnega prizorišča na Dravi, za katerega so lahko v prejšnjih letih prodali več vstopnic in je bil po besedah Rukavine bolj zanimiv za sponzorje. “Manjši obisk na promenadi je tudi posledica tega, da ni velikega plavajočega odra na Dravi in da smo združili Jurčkov in Večerov oder, saj smo dobili navodilo, da moramo biti varčni in da je prizorišč preveč,” je še dejal Rukavina.

Na občini in v Narodnem domu se strinjajo, da je treba takoj po zaključku letošnje izdaje doreči prihodnji razvoj Festivala Lent. Arsenovič meni, da bi moral biti festival takšne narave, da bo v mesto privabil več obiskovalcev in posledično napolnil tamkajšnje hotele. Prepričan je tudi, da bi se morala ekipa Narodnega doma tozadevno bolj izkazati.“Zelo težko je delati brez denarja. Naša prizorišča so še vedno polna in dokler je tako, ne moremo biti mi krivci za prazne hotele,” mu je na omenjeni okrogli mizi odgovoril Rukavina. Po njegovih besedah bi morala občina najprej urediti primerna prizorišča, šele nato je mogoče širiti program.