Prvo mestno pokopališče Maribor je bilo na danes imenovanem Slomškovem trgu, kjer je že 12. stoletja nastal sedež mestne župnije. Cerkev je bila obzidana, znotraj obzidja pa je bilo urejeno pokopališče »sv. Janeza Krstnika«. Vse od leta 1664 do 1738 je bilo tam pokopanih okoli 14.000 trupel.
Ker je bila prostorska stiska vse večja so omenjeno pokopališče preselili na območje, kjer danes stoji Ljudski vrt. Pokopališče ob Ljudskem vrtu je pripadalo koroškemu predmestju. Obdano je bilo s širokim obzidjem in z železnimi mrežastimi vratmi. Kot so nam dejali na Pogrebnem podjetju Maribor, je na sredini pokopališča bila Križeva kapela z zvonikom. Tam so kasneje pokopali tudi škofa Antona Martina Slomška. Posamezne pokojne so sicer pokopavali do leta 1789.
Leta 1914 pa je mestni svet MO Maribor sklenil pokopališče ob Strossmayerjevi zapreti, saj je to postalo premalo. V nadaljnje so dovolili le pokope v grobnice do leta 1924. Po letu 1939 so del grobov preselili na pobreško pokopaliče.
Leta 1951 je takratna mestna oblast ocenila, da je kapela in pokopališče razvoju mesta v napoto. Odredili so rušenje, saj so imeli v načrtu izgradnjo športnega parka – današnjega Ljudskega vrta, ki so ga leta 1962 dejansko zgradili.
Foto: Iz gradiva Pokrajinskega arhiva Maribor
