Včeraj se je po vsem svetu obeleževal dan fizioterapije, spregovorilo pa se je tudi o problemih tega poklica, njegovem pomenu za Slovence ter možnostih izobraževanja pri nas.

Združenje fizioterapevtov Slovenije je v ta namen izvedlo konferenco, na kateri so se dotaknili pomena fizioterapije v soočanju s kronično bolečino, predsednik Združenja ter profesor na Alma Mater Europaea, mag. Tine Kovačič, pa je še posebej izpostavil kadrovski primanjkljaj v fizioterapevtskem poklicu. Tako imamo v Sloveniji na 100 000 prebivalcev le 60 fizioterapevtov, zato na obravnavo več kot 140 dni čaka kar 40 000 bolnikov.

Za licenco ter boljše delovne pogoje

Težave, s katerimi k fizioterapevtom prihajajo pacienti, so zaradi spremenjenega življenjskega sloga in daljše delovne dobe drugačne kot včasih, pojavljajo se predvsem kronične bolečine. V Združenju fizioterapevtov Slovenije prav zato zahtevajo tudi regulacijo poklica in licenco, saj sedaj s pacienti z različnimi patologijami delajo tudi maserji in drugi, ki ustreznega znanja nimajo. Fizioterapevti spadajo v zdravstveni kader, ki mu mora biti zagotovljenega dovolj časa tako za izobraževanje kot za delo s pacienti.

Kar 40 000 bolnikov čaka na obravnavo, čakalna doba je daljša od 140 dni.

Izvrstni slovenski fizioterapevti

Čeprav poklic fizioterapevta prinaša mnoge izzive, pa študij v tem programu na Alma Mater Europaea diplomanta izvrstno pripravi nanje. Da šolanje fizioterapevtov ni le teoretično, ampak jim odpira mnoga vrata, tudi v tujino, je v intervjuju z nami poudarila tudi dr. Barbara Toplak Perovič: »Imamo sklenjene pogodbe z več kot stotimi ustanovami v Sloveniji ter z več kot stotimi v Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji. Vključujemo profesorje s tujih univerz in se trudimo, da so študijski programi primerljivi s študijem na drugih univerzah, da tako omogočimo kvalitetno izmenjavo študentov in učiteljev.«

Spremembe so nujne

Dr. Toplak Perovičeva je izpostavila še nujnost sprememb, ki se morajo zgoditi tudi na področju izobraževanja, saj se bo posledično le tako lahko izboljšalo stanje fizioterapevtskega kadra. »Mi smo izobraževalna institucija in gledamo, da damo najboljšo možno izobrazbo. Tu pa moramo apelirati na vladne institucije, da pospešijo s harmonizacijo sistema izobraževanja z drugimi državami EU, zlasti za fizioterapevte. To je, da se pripravništvo in zaključni izpit iz nadzora ministrstva prenese kot klinična praksa in strokovni izpit na fakulteto ter da se v skladu z načelom zaposljivosti diplomantov z diplomo pridobi poklicna kvalifikacija. V zadnjih petnajstih letih so to uresničile vse evropske države, razen Slovenije in Hrvaške. Bolonjski proces je proces, ki se razvija v skladu s potrebami stroke, dela, novih tehnologij ter trga delovne sile,« odločno zaključi.