Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi in Sinti je danes pri Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor potekala prireditev Noč, ko so violine obmolknile.

Osrednja točka programa, ki opominja slovensko javnost na tragične dogodke med drugo svetovno vojno, je bilo predavanje mlade raziskovalke na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Vite Zalar na temo genocida nad Romi v primežu sodobnih populizmov. Po orisu zgodovinskih dogodkov se je osredotočila na primere uporabe govora o dogajanju v času druge svetovne vojne in o nasilju nad Romi v različne namene.

V zadnjih petih letih se zmanjšuje pomen nacističnega nasilja nad Romi

“Genocid nad Romi je postala zgodba, ki je večja od samih dogodkov in od oseb, ki so bile temu izpostavljene, in je postala del političnih igric. V Nemčiji v 60. letih so na primer določeni katoliški krogi iz nestrinjanja s tem, da se izpostavlja Jude kot glavne žrtve druge svetovne vojne, začeli veliko bolj izpostavljati Rome kot tudi žrtve nacističnega nasilja. To je bilo narejeno s ciničnim namenom – ne da se izpostavi pozornosti še druge žrtve, ampak da se zmanjša vrednost Judov kot žrtev holokavsta,” je pojasnila za STA.

Številne primere je našla tudi v sodobnem času. “V današnji slovenski družbi opažam zadnjih pet let, da se zmanjšuje pomen nacističnega nasilja nad Romi in se bolj poudarja partizansko nasilje, ki se je izvajalo nad Romi v Sloveniji,” je dejala.

Projekt Kamnite solze, ki ozavešča javnost o tej tematiki

Mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi in Sinti (t. i. porajmosa) je 2. avgust. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000 oziroma celo milijon in pol, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim, izpostavljajo v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, kjer so pred leti zagnali projekt Kamnite solze s ciljem ozaveščanja javnosti o tej tematiki.

V okviru tega projekta od leta 2014 prirejajo Noč, ko so violine obmolknile. Po ocenah koordinatorice programov Sinagoge Maribor Marjetke Bedrač je že opazno malo boljše zavedanje. “Smo pa še daleč od tega, da bi lahko rekli, da smo dosegli zadovoljivo raven zavedanja o usodi Romov in Sintov v času nacistične vladavine,” je dejala.

Prireditev poleg Sinagoge Maribor tudi v Murski Soboti

V zadnjih letih so se tudi v Sloveniji začele množiti raziskave o usodi Romov in Sintov med drugo svetovno vojno, a je raziskovanje tega področja zelo zahtevno, saj nacistični režim ni beležil natančnih podatkov o romskih deportirancih. “Tako se danes podajajo le splošne ocene o številu romskih žrtev. Se pa nadejamo, da bo mogoče v prihodnje s še bolj intenzivnimi raziskavami mogoče priti tudi do bolj konkretnih podatkov,” je za STA povedala Bedračeva.

Ob mednarodnem dnevu bo spominska slovesnost potekala tudi v Murski Soboti, in sicer v ponedeljek, ko bodo v prostorih mestne občine priredili simpozij, nato pa še položili venec k plošči v spomin na romske žrtve holokavsta v drugi svetovni vojni.

Eden najbolj množičnih pobojev Romov in Sintov med drugo svetovno vojno se je zgodil v taborišču Auschwitz-Birkenau na večer 2. avgusta 1944, ko so nacisti ukinili tamkajšnji Zigeunerlager (Cigansko taborišče) in v eni sami noči v plinskih celicah ubili več tisoč Romov in Sintov.