V poletnem času pridejo s toplim vremenom na plan tudi nadležni komarji. Tudi v Mariboru jih pogosto srečamo, še posebej v okolici stoječih voda. Kot pišejo na NIJZ, lahko v Sloveniji navadni komarji prenašajo samo virus Zahodnega Nila. Je pa tudi pri nas vedno več tigrastih komarjev, ki sicer niso prenašalci tega virusa.

Najhujša, a redka posledica okužbe z virusom Zahodnega Nila je bolezen, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema (najpogosteje kot meningitis ali encefalitis),” navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Razvije jo približno ena oseba na 150 okuženih, kaže pa se z znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.

Približno 80 odstotkov okuženih sicer ne kaže znakov bolezni, ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Pri tem je treba poudariti, da je okužba z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji zelo redka.

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja, hude oblike pa ponavadi zahtevajo sprejem v bolnišnico in se zdravijo simptomatsko, saj učinkovitih protivirusnih zdravil ni.

Tigrasti komarji ne prenašajo virusa Zahodnega Nila. Kot je povedal študent biologije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru Vid Potočnik, pa lahko ti komarji “prenašajo nekatere druge nevarne bolezni, vse od rumene mrzlice do razmeroma novega virusa zike“. Tigrasti komar je invazivna tujerodna vrsta, ki nemalokrat povzroča težave večje od srbečice in rdeče kože na mestu pika. Tigrasti komar je namreč potencialni prenašalec mnogih nevarnih bolezni, vse od rumene mrzlice do razmeroma novega virusa zike. “Prenosa teh bolezni v Sloveniji zaenkrat ne beležimo, obstaja pa možnost prenosa teh okužb na tigraste komarje s potnika po vrnitvi iz držav, kjer se te bolezni pojavljajo,” pojasnjujejo na NIJZ.

Kako se zaščititi?

Kot navaja NIJZ, je dobro, da redno odstranjujmo stoječo vodo iz svojega okolja, saj tako zmanjšujmo možnosti za razmnoževanje komarjev. “Zadostujejo že majhne luže ali voda, ki jo pustimo stati v zalivalki in nova generacija komarjev se lahko razvije. Problem v takšnih vodnih površinah pa je tudi, da tam ni komarjevih naravnih plenilcev, kot so na primer dvoživke,” je dodal Potočnik.

Na NIJZ svetujejo, da nosimo svetla oblačila in da z njimi pokrijemo čim večji del telesa. Komarji so najbolj aktivni zjutraj in pozno popoldan oziroma zvečer – navadni komar je aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi. Uporabljamo lahko tudi sredstva za zaščito pred komarji. Pri tem je pomembno, da upoštevamo navodila proizvajalca. Repelentov ne smemo nikoli nanašati na oči, v usta, na rane ali na vneto kožo. “Nanesemo jih po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka,” so dodali na NIJZ. Vstop komarjev v notranje prostore lahko preprečimo tudi z uporabo mrež proti komarjem.

Pri nas uničevanje komarjev prepovedano

V Sloveniji je uničevanje komarjev prepovedano, saj “prisotnost in povečano število komarjev ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število,” pojasnjujejo na NIJZ. Ko z insekticidi zatiramo komarje, škodimo tudi drugim žuželkam, na primer čebelam. Zunanja uporaba insekticidov je strokovno smiselna oziroma upravičena pri izbruhu nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji, vendar tega pri nas do zdaj še ni bilo. V Sloveniji smo namreč zaznali samo zelo redke, posamične primere okužbe.