Mariborski mestni svetniki so potrdili zaključek likvidacije Zavoda Maribor 2012. Opozarjajo na nerealno planiranje proračuna; kmalu sledi rebalans proračuna.

Rušijo dediščino

Zavod EPK je z delovanjem prenehal v prvi polovici leta 2013, nato pa je nad njim stekel postopek likvidacije, saj mestna oblast ni definirala ali bi lahko in kako bi lahko zavod živel naprej. »Vse kar so v mestu ustvarili je nova oblast ugrabila in vrgla na smetišče zgodovine,« pravi nekdanji podžupan Milan Mikl (NLS). Da je s takšno odločitvijo mesto izgubilo veliko, tako ljudi kot povezave, je županu očitala Lidija Divjak Mirnik: »Vodstvo Maribor je leta 2013 reklo, da se EPK izbriše iz javnega življenja.«

Spet drugi so mirili, da so bile napake pa tudi dobre stvari in na teh je potrebno graditi naprej. Projekt je nastajal v času, ko je mesto hitro prosperiralo. A je nato sledila gospodarska kriza in projekt, sprva nastavljen na 50 milijonov evrov, ni bil več izvedljiv. In projekt je imel zaradi tega popolnoma drugačen učinek, kot pa so ga pričakovali.

Razprava o prihodnosti ni bila možna

Leta 2012 bi morali mestni svetniki sprejeti odločitev, kaj bodo z zavodom storili po zaključku projekta EPK, a so nato sledili protesti proti županu Kanglerju. »Takrat realne možnosti po objektivni oceni ni bilo. Župan Fištravec je nato zahteval ukinitev zavoda, revizijo. Celotno obdobje je bilo v stresu zaradi generalnega nezaupanja v porabo denarja,« takratne dogodke vidi vodja urada za kulturo Daniel Sajko.

Svetniki so sicer na predlog NLS ugotovili, da župan Fištravec ni izvedel vsega za ohranitev dediščine EPK ter da mora preučiti, kako jo vključiti v kulturno strategijo mesta. Zavodu je na računu ostalo slabih 19.000 evrov, ki jih dobi občina, ter 29.000 evrov izvršljivih terjatev; največjo do pokojnega režiserja Tomaža Pandurja, ki pa bi jo lahko zaprli s posebno spominsko predstavo v SNG Maribor.

Čez 14 dni rebalans proračuna

Direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar je za prihodnji mesec napovedal rebalans proračuna. Medtem v svetniških skupinah vodstvo občine opozarjajo na nerealno planiranje ter zahtevajo, da župan do dodatnega denarja skuša priti tudi v Ljubljani.

Nemir med mariborskimi politiki

Ko sta namreč pred meseci ljubljanski župan Jankovič in vlada podpisala pismo o nameri, da država sofinancira 34 večjih projektov v višini 300 milijonov evrov, je to med mariborskimi politiki povzročilo nemir.

»V prezadolženi občini, premalih prihodkih in prevelikih željah, bi želel prispevati z idejo,« se je oglasil Gregor Pivec (SDS). In sicer, da župan in svetniki vladnih strank pri vladi naredijo vse, da tudi Maribor dobil del finančne pogače. Svetniki so se z njim strinjali in izglasovali takšen sklep.

Župan Fištravec pa je pojasnil, da do konca leta predvidevajo 96% realizacijo proračuna in tudi rebalans bo izhajal iz teh pričakovanj.