Več uslužbencem Mestne občine Maribor grozi plačilo globe v višini od 830 do 1250 evrov, potem ko je informacijska pooblaščenka ugotovila, da so kršili zakon o varstvu osebnih podatkov. Kot poroča Večer, so v elektronski pošti razkrili varovane osebne podatke 114 uslužbencev občine. Vpleteni napako priznavajo, a naj bi do nje prišlo pomotoma.

Kršili so zakon

Med tistimi, ki jim grozijo kazni, so po informacijah Večera vodja Službe za informatiko Rasto Pušauer, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Ivan Kobal, vodja redarstva Igor Rep in še nekateri.

Kot piše časnik, je vodja informatike v začetku decembra štirim uslužbencem občine, nekateri od teh pa nato tudi drugim zaposlenim, po elektronski pošti poslal prilogo z osebnimi podatki 114 zaposlenih, ki uporabljajo službene mobilne telefone. Ob imenih, priimkih in telefonskih številkah so bile v njej zapisane tudi davčne številke in naslovi stalnih prebivališč zaposlenih, med njimi tudi članov županovega kabineta, kar pa je v nasprotju z zakonom.

Napako priznavajo

Na občini so napako priznali, a pravijo, da je v procesu komunikacije med službo za informatiko in medobčinskim redarstvom prišlo do pomote. Pristojne službe preučujejo obseg morebitnega nadaljnjega pošiljanja omenjenih podatkov in načine, kako ukrepati zoper zaposlene, ki niso spoštovali pravilnika o varovanju osebnih podatkov, pravijo na mestni občini in dodajajo, da je direktor mestne uprave Simon Štrancar vse zaposlene tudi obvestil, da pošte, če so jo prejeli, ne smejo posredovati naprej.

Kot še dodaja Večer, se je zgodba sicer začela z lansko menjavo mobilnega operaterja. Razpisu ministrstva za javno upravo, ki je iskalo najugodnejšega ponudnika mobilnih storitev za državno upravo, se je takrat prostovoljno pridružila tudi mariborska občina. Ko pa je bil na razpisu izbran Simobil, občina z novim ponudnikom ni želela podpisati pogodbe. To je storila šele nedavno, ko ji je Simobil zagrozil s tožbo.

Težava v načinu obračunavanja mobilnih storitev

Po informacijah časnika je bila težava v načinu obračunavanja mobilnih storitev. Občina je namreč želela, da zaposleni storitve nad limitom, ki jim ga plača občina, plačujejo sami z ločenimi računi, a nekateri na to niso pristali, vztrajali so pri tem, da jim razliko občina odbije pri plači. Občina je pri svojem vztrajala, dokler zaposlenim ni dala prav tudi informacijska pooblaščenka.

STA