Fakulteta Alma Mater Europaea iz Maribora je včeraj objavila lestvico najuspešnejših sto osnovnih šol. Rezulate je objavila na podlagi nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki se izvaja v Sloveniji ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole ter lestvico najuspešnejših gimnazij in drugih srednjih šol na podlagi rezultatov mature – oboje na podlagi triletnega povprečja.
 
Med 100 najboljšimi osem mariborskih
Med mariborskimi srednjimi šolami se je najvišje na lestvici povzpela II. gimnazija Maribor, ki je na desetem mestu. Na 15. mestu je Prva gimnazija Maribor, III. gimnazija Maribor je na 54. mestu, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška pa na 57. mestu. Srednja elektro-računalniška šola Maribor zaseda 58. mesto, Konservatorij za glasbo in balet Maribor 61. mesto, Srednja ekonomska šola Maribor 71. mesto, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor pa  zaseda 72. mesto na seznamu najboljših 100 izmed skupno 176 slovenskih srednjih šol.
 
Med osnovnimi šolami prednjači Bojana Ilicha
Osnovna šola Bojana Ilicha je po uspehu na nacionalnih preizkusih znanja najuspešnejša Mariborska šola, saj se je povzpela na 6. mesto, druga mariborska šola na 15. mestu, tj. Osnovna šola Angela Besednjaka, na 20. mestu je Osnovna šola Tabor I,  Osnovna šola Rada Robiča Limbuš je na 23. mestu, 25. mesto zaseda Osnovna šola Bratov Polančičev, takoj mesto za njimi je Osnovna šola Toneta Čufarja, 42. mesto pripada Osnovni šoli Prežihovega Voranca. 52. mesto propada Osnovna šola Malečnik, Osnovna šola Ludvika Pliberška pa  zaseda 87. mesto  
 
Seznam je odraz uspešnosti šol na zaključnih testih
Seveda že sami sestavljalci seznama opozarjajo, da je seznam odraz uspešnosti srednjih šol, gimnazij in osnovnih šol na zaključnih testih, da pa ni nujno tudi odraz kvalitete šol. Tako pišejo, da je kvaliteta šole odvisna od mnogih faktorjev, med katerimi tudi znanje matematike, branja, naravoslovja, družboslovja, tujih jezikov ter ostalih področij, sposobnosti in veščin, disciplina, vzgoja, obšolske aktivnosti, športni rezultati, uporaba računalnikov in ostalih naprednih tehnologij. Pomembno je tudi ustrezno razmerje med teorijo in praktičnim reševanjem težav, vzpodbujanje razmišljanja ter seveda odnos med učiteljem in otrokom, odnos med učiteljem in starši, vključenost staršev v aktivnosti šole, vključenost šole v lokalno okolje, delež učencev, ki šole ne dokončajo, uspeh šolarjev v nadaljevanju izobraževanja (uspešnost v srednji šoli ali na univerzi), zaposljivost šolarjev, njihovi prihodki v nadaljevanju kariere, usposobljenost in dodatno usposabljanje učiteljev, število učencev na učitelja, število učencev na računalnik, proračun šole, porabljena sredstva na učenca …