Maribor

V stiski? Pogovori se s študentom psihologije

Jerneja Potočnik, 31.03.20 ob 05:04

Koronavirus ne prizanaša. Ostajamo doma, zaprti med štiri stene, čakajoč na vedno nove vesti … Pomembno je, da prav v tem času še posebej poskrbimo za svoje duševno zdravje in se, če se nam zazdi, da svojih občutij in tesnob ne obvladujemo več, obrnemo po pomoč.

Trenutna krizna situacija nas je prav vse potisnila v negotovost, biti le doma, včasih ločen celo od najdražjih, pa gotovo ni lahko za nikogar. Brez rutine, ki smo je bili vajeni, druženja ter aktivnosti, s katerimi smo si sicer polnili čas, se lahko hitro zgodi, da zapademo v spiralo panike, strahu in tesnobnih občutij. Zato je še prav posebej pomembno, da si dovolimo priznati svojo občutljivost ter, ko naša stiska preseže naše zmožnosti, poiščemo pomoč.

Ne bojmo se spregovoriti

Našo stisko lahko ublaži tudi pogovor, obrnemo pa se lahko na mariborske študentke psihologije, ki bdijo nad pravo spletno svetovalnico. Svetovalnica: “Pogovori se s študentom psihologije” je delovna skupina Društva študentov psihologije Maribor. Njihova vizija je, da bi pomagali ostalim mladim, s tem namenom pa nudijo brezplačne pogovore preko e-maila in v živo ter se ukvarjajo s promocijo duševnega zdravja, predvsem na način, da na socialnih omrežjih objavljajo nasvete in druge zanimive vsebine na temo duševnega zdravja.

Če imate kakšno težavo ali pa zgolj želite pogovor, lahko pišete na mail: [email protected]

»Delovanje svetovalnice poteka v skladu s Kodeksom poklicne etike psihologov Slovenije, samo skupino pa sestavljajo študenti podiplomskega študija psihologije univerze v Mariboru,« pove koordinatorica Svetovalnice, Urška Drofenik: »Trenutno je v skupini 9 študentk, ki so v letošnjem študijskem letu promocijo iz Facebook profila razširile tudi na nov Instagram profil (@svetovalnica_pogovorise).«

»Če vas kaj teži ali pa se ne počutite dobro, smo pravi naslov za vaše težave, saj znamo poslušati ter vas napotiti v pravo smer,« še doda Drofenikova. Če imate kakšno težavo ali pa zgolj želite pogovor, lahko pišete na mail: [email protected]

Več duševnih stisk zaenkrat ni zaznati, podaljšana karantena lahko naredi svoje

Mariborski študenti psihologije Svetovalnico vodijo že vrsto let, v tem času pa so nabrali številne izkušnje, ki jim omogočajo, da se spopadejo tudi s trenutno situacijo. »Pogovore z ljudmi, ki se obrnejo na nas, nudimo že od leta 2014. V času, s katerim se srečujemo sedaj in v katerem je glavna tema covid-19 ter socialna izolacija, pa smo presenečeni, saj ne beležimo večjega obračanja po pomoč,« razlaga koordinatorica.

☀️🏠Osredotoči se na pozitivne stvari, kljub COVID-19:🔹 Zajezi in vzdržuj🛡Takoj ko se spogledamo s prihajajočo…

Gepostet von Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije" am Samstag, 14. März 2020

»Možno je, da je za to potreben čas, ena od študij namreč kaže, da so ljudje, ki so bili v karanteni manj kot 10 dni poročali o nižji stopnji psihološke stiske v primerjavi z ljudmi, ki so v karanteni preživeli več kot deset dni. Veliko raziskav pa ugotavlja, da ljudje kot glavni vzrok stresa navajajo ravno pomanjkanje relevantnih informacij ter točnih navodil s strani strokovnjakov. Ravno število informacij o pravilnem vedenju v izolaciji ter ob znakih okužbe, pa se širijo po vseh vrstah medijev, zato je mogoče, da imajo v našem primeru ljudje več znanja o sami situaciji,« še razmišlja.

Karantena le tako dolgo, kot je nujno

Drofenikova razloži, da trenutna situacija s karanteno za duševno zdravje posameznika nikakor ni ugodna, česar se morajo pri sprejemanju odločitev zavedati tudi strokovnjaki. Pove, da raziskovalci v številnih študijah priporočajo, da se karanteno omeji na najkrajši možni čas, ki je potreben za preprečitev širjenja okužbe, saj je dolžina karantene povezana z večjo stopnjo negativnega stresa.

Pove, da raziskovalci v številnih študijah priporočajo, da se karanteno omeji na najkrajši možni čas, ki je potreben za preprečitev širjenja okužbe, saj je dolžina karantene povezana z večjo stopnjo negativnega stresa.

Nujno je tudi informiranje ljudi z relevantnimi in znanstveno podprtimi informacijami, ki znižujejo stopnjo zaznanega stresa, še dodaja Urška Drofenik. Država nikakor ne sme pozabiti tudi na ustrezno zagotovitev dostopa do življenjsko nujnih dobrin, različne institucije pa lahko sodelujejo s ponujanjem idej o tem, kako zmanjšati dolgočasenje, varno preživeti prosti čas ter varno ohranjati stike z bližnjimi. Drofenikova poudari, da so več kot dobrodošle tudi telefonske linije za pomoč, nekaj od teh lahko najdete tudi na spletni strani o koronavirusu, nad katero bdi mariborska občina.

Nove rutine, aktivno komuniciranje in le 10 minut za skrbi

Kako pa se naj s stresom, skrbmi, tesnobo in neugodno situacijo sooča vsak izmed nas? V Svetovalnici: »Pogovori se s študentom psihologije« so mlade psihologinje pripravile nekaj smernic, ki jih za čas karantene še posebej priporoča klinični psiholog Dyregrov.

  • Imejte v mislih, da sledite navodilom z namenom skupnega dobrega.
  • Ostanite aktivni in si ustvarite nove rutine.
  • Aktivno komunicirajte z bližnjimi preko socialnih omrežij.
  • Kontrolirajte skrbi, tako da si zanje vzamete 10 minut dnevno, ostali čas pa porabite za druge aktivnosti in delo.
  • Omejite svoj čas za spremljanje novic o covid-19 na le nekaj vsebin dnevno.