Zaradi tveganja gradbincev pri gradbenih delih bodo na teh območjih potrebne predhodne raziskave. Ostaja še odprto vprašanje, kdo bo te raziskave plačal.

Življenje v Mariboru se po uspešnem uničenju dveh letalskih bomb iz druge svetovne vojne, ki so ju konec prejšnjega tedna našli na dveh gradbiščih, se vrača v ustaljene tirnice. Strokovnjaki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, kot smo poročali, so po uspešni četrtkovi akciji v nedeljo uspešno deaktivirali še drugo bombo, najdeno ob železniški progi.

Pripravili bodo načrt evakuacije

Mariborski podžupan Peter Medved je po uspešni odstranitvi dveh letalskih v mestu v izjavi za javnost med drugim dejal, da so prišli do pomembni h zaključkov. »Mesto nima načrtov ukrepanje v takšnih primerih, saj še imamo 200 neeksplodiranih bomb, zato bomo v naslednjih dneh pripravili načrt evakuacije,« je pojasnil Medved in poudaril, da bodo spremenili tudi odlok, da bo pri gradbenih delih na območju tveganja predhodno potrebno izvesti raziskave. Tveganje gradbincev je sicer po njegovem majhno, vendar obstaja. Treba bo pripraviti pregled območij, kjer so bombe še neeksplodirane. Gre za območja tveganja, in sicer v bližini železniške postaje Studenci ter na Teznu. Ostaja še odprto vprašanje, kdo bo nosil strošek teh obvezne raziskav terena.

Podobne letalske bombe tudi v preteklosti

O omenjenih pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi NUS smo govorili tudi z Oskarjem Neuvirtom, bivšim poveljnikom enote za varstvo pred NUS, je povedal, da so se s podobnimi letalskimi bombami srečevali tudi v preteklosti. »Takrat še ni bilo takšne tehnologije, niti podatkov o bombah, ki so danes dostopni. Državna enota je nastala iz oddelkov regijskih enot, s prihodom upokojenega Bojana Kopača, sicer bombnega tehnika pri policiji, je bilo kupljene kar nekaj ustrezne opreme. Tudi postopki so zdaj bolj varni, saj smo v preteklosti zgolj približno ocenili nevarnost in sredstvo bo po najboljši poti čim prej odstranili. V središču Mariboru bomb nismo uničevali, ampak smo to počeli v Kidričevem, ki so ga kasneje ukinili in smo zadeve reševali na državnem poligonu na Primorskem,« je pojasnil Neuvirt.

Ureditev podzakonskega akta

O izjavi podžupana, da bi na območjih predhodno izvedli raziskave, pa pravi, da slednje že predpisuje zakon o naravnih in drugih nesrečah. »Kjer obstaja utemeljen sum, da je na nekem terenu možnost najdbe NUS, je izvajalec del dolžan narediti pregled terena s strani pirotehnikov,« je dejal sogovornik in nadaljeval, da bi lahko občina sprejela podzakonski akt, ki bi predvideval tudi pregled terena, a je treba po njegovem še prej določiti območja, ki so v Mariboru še ne pozidana. Eno je pregled terena pred začetkom gradnje, pravi, eno pa nadzor pri gradnji.

Različni vzroki za neeksplodiranje

Neuvrt še pravi, da se gradbinci v preteklosti tega niso držali ter so začeli s pregledi, ko so na najdbo že naleteli. »Po doslej dostopnih gradivih naj bi pisalo, da naj bi med 1 in 1,5 odstotka odvrženih NUS padlo nepravilno in niso eksplodirali. Vzroki so lahko različni, bodisi je bomba padla na mehak teren ali v vodo, močvirje. Vzrok, da jih toliko ni eksplodiralo, pa je predvsem ta, ker so z letali leteli zelo visoko, saj so se bali nemške protizračne obrambe. Ti so imeli tope od 20 do 150 milimetrov, zato so leteli na okoli 6000 metrov višine. Zadetki so bili prav zato nenatančni in tudi odvržene bombe, ki so jih metali še neaktivne, niso imele učinka kot bi ga morale. In če je bilo bomb 17.000, jih je okrog 250 neeksplodiranih,« je razložil Neuvirt.