Četudi v Sloveniji še ni nadvse bogate prakse z ribjimi stezami (prve so v Sloveniji zgradili na pobudo družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi, op. p.), kot vse kaže jih bomo nekaj novo pridobili tudi v reki Dravi. Nenazadnje k temu obvezuje tudi evropska direktiva o vodah, saj državam članicam nalaga, da povsod, kjer so na rekah ovire, zgradijo ribje steze. In te naj bi bile končane do leta 2027.
Preživetje obstoječih populacij rib vprašljivo na daljši rok
Majna Šilih, vodja službe za komuniciranje na Dravskih elektrarnah Maribor, je povedala, da so bile z izgradnjo verige hidroelektrarn na Dravi prekinjene selitvene poti vodnih organizmov ter onemogočeno njihovo prosto razporejanje vzdolž reke Drave in v njene pritoke. »Posledice izvedenih posegov so med drugim spremenjena vrstna sestava ribje združbe, izginotje nekaterih domorodnih vrst rib, spremenjeno razmerje med vrstami ter manjše število drstišč. Dolgoročno je preživetje obstoječih populacij rib vprašljivo tudi zato, ker je eden od glavnih negativnih učinkov visokih pregrad na ribe izguba genetske variabilnosti populacij. Izgradnja prehodov za vodne organizme je najučinkovitejša rešitev za ponovno vzpostavitev prehodnosti Drave,« je pojasnila Šilihova.
Ribje steze morajo pričeti graditi do leta 2021
Na podlagi Water Framework Directive (WFD) je v Sloveniji sprejet Načrt upravljanja z vodami (NUV), najprej za obdobje 2009 – 2015 in NUV 2 za obdobje 2016 – 2021. »Ena od bistvenih zahtev in ciljev načrta upravljanja z vodami se nanaša na vzpostavitev vzdolžne povezljivosti vodotokov za vodne organizme. Te poti so z gradnjo jezovnih zgradb prekinjene. Drava je razvrščena med močno preoblikovana vodna telesa in je gradnja prehodov za vodne organizme prioritetna naloga med dvanajstimi ukrepi, ki so določeni v NUV,« je dejala Šilihova in dodala, da vse ribje steze morajo pričeti graditi do leta 2021.
Podaljšani roki za doseganje okoljskih standardov kakovosti
Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja , ki jo je potrdila vlada, je do 22. decembra 2027 podaljšala roke za doseganje okoljskih standardov kakovosti, kar pomeni, da je potrebno zgraditi vse prehode za vodne organizme do leta 2027. »Sanirano in že obratujočo ribjo stezo imamo na objektu HE Mariborski otok. Leta 2012 je Zavod za ribištvo v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, Katedro za mehaniko tekočin izdelal Ihtiološko hidravlično študijo za izdelavo projekta za sanacijo ribje steze na jezu HE Mariborski otok«. Na podlagi projektne naloge in ugotovitev Študije 2012 so bile izvedene nadaljnje analize in izdelan predlog sanacije ribje steze na jezu HE Mariborski otok. Dokončna sanacija s finimi nastavitvami deflektorjev, je bila izvedena v letu 2017. Obratovanje in regulacija pretokov poteka preko dveh zapornic in poteka avtomatsko,« razlaga sogovornica in dodala, da so pričakovali, da bodo ribjo stezo uporabljale glavne migratorne vrste rib, ki živijo na tem območju (podust, mrena ter manjši osebki bolena in sulca. »V manjšem številu smo pričakovali tudi migracijo potočne postrvi, lipana, platnice, klena, blistavca, navadnega globočka, pisanke, ploščiča in ščuke. Zavod za ribištvo Slovenije za nas izvaja monitoring prehodov vodnih organizmov in prve ocene kažejo na uspešno sanacijo ribje steze, kar je razvidno iz števila in raznolikosti osebkov, ki migrirajo,« je dejala Šilihova.
Idejne zasnove izgradnje prehodov za vodne organizme že izdelane
Jezovne pregrade, za katere so analizirali možnosti izgradnje ribjih stez, so bile HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala in MHE na jezovni pregradi Melje ter MHE na jezovni pregradi Markovci. »Za navedene objekte imamo izdelane Idejne zasnove možnosti izgradnje prehodov za vodne organizme, ki jih je izdelalo podjetje HSE Invest decembra 2015 in so osnova za izdelavo nadaljnje projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dokumentacija se pripravlja na podlagi mnenj in pogojev Zavoda za ribištvo Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Maribor s katerimi vseskozi sodelujemo pri pripravi dokumentacije,« pojasnjuje.
Letos izdelava projekta za izvedbo ribje steze na jezovni pregradi Melje
Na jezovni pregradi Markovci imajo tudi izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. »V letošnjem letu načrtujemo izdelavo projekta za izvedbo ribje steze na jezovni pregradi Melje. Pričetek gradnje ribjih stez načrtujemo od leta 2021 naprej,« dodaja Šilihova in zaključuje, da je projektiranje zaradi lokacije hidroelektrarn in utesnjenosti dravske doline, kjer so elektrarne na eni strani omejene z železnico in na drugi strani z glavno cesto G1 Dravograd – Maribor, zahtevno, izvedba pa izredno draga. Skupno vrednost izvedbe ribjih stez pa ocenjujejo na 15,000.000 evrov.
