V obnovljenem delu so uredili posebno sobo za obiske, poskrbeli so tudi za gibalno ovirane, prav tako so se po njenem mnenju precej izboljšali pogoji za zaposlene.

Bojan Majcen je ob tem spomnil, da kazenske sankcije izvršujejo na 14 lokacijah, z izjemo Kopra pa zapori povsod domujejo v starejših objektih. Nove investicije v teh so še kako potrebne, za mariborski zapor pa je zaključena prenova velika pridobitev za vse, posebej za zaposlene, ki svoje delo po njegovi oceni opravljajo zelo dobro.

Novi prostori

Po besedah direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor Roberta Šilca so zadnjo večjo naložbo pri njih izvedli leta 2005, tokratno pa so v dveh fazah izvajali zadnja tri leta. Poleg prostorov za obiske jim je uspelo prenoviti še nekatere prostore, namenjene uslužbencem. Med drugim so pridobili nekaj novih pisarn, skupni prostor za sestanke in garderobne prostore, imajo pa še kar nekaj načrtov tudi za prihodnje investicije.

Sicer pa so ob obisku ugotovili, da so razmere v zaporu stabilne, je dejala ministrica.

Sicer pa so ob obisku ugotovili, da so razmere v zaporu stabilne, je dejala ministrica, čeprav je tudi ta zavod prezaseden, kar je posledica velikega števila pripornikov s področja nezakonitih migracij. Na tem področju je po njenem mnenju še kar nekaj možnosti za izrekanje alternativnih kazni, kar pa je v pristojnosti sodišč.

Nezadovoljstvo v preteklosti

Čeprav je bilo v zadnjem obdobju s strani zapornikov v mariborskem zavodu izraženega kar precej nezadovoljstva, od tam so v javnost prihajale tudi anonimke, se po besedah ministrice o tej temi niso posebej pogovarjali, se pa v prihodnje zagotovo še bodo.

Nezadovoljni so bili v preteklosti tudi pravosodni policisti, ki so celo rožljali s stavko, a po besedah Šilca trenutno s kakšnimi tovrstnimi aktivnostmi niso seznanjeni. Kot je povedal, ti svoje delo opravljajo zelo marljivo, z veliko potrpežljivost zlasti v času izbruha epidemije in zaščitnih ukrepov.

Nezadovoljni so bili v preteklosti tudi pravosodni policisti, ki so celo rožljali s stavko, a po besedah Šilca trenutno s kakšnimi tovrstnimi aktivnostmi niso seznanjeni. Kot je povedal, ti svoje delo opravljajo zelo marljivo, z veliko potrpežljivost zlasti v času izbruha epidemije in zaščitnih ukrepov. Njihovi napori so bili v veliki meri poplačani z dodatki, dogovarjajo pa se tudi, kako v prihodnje, je dejal prvi mož mariborskega zapora.

15-odstotna prezasedenost

Trenutno je pri njih 164 zapornikov in pripornikov, kar pomeni okoli 15-odstotno prezasedenost, enako velja tudi za njihova odprta oddelka v Rogozi in Murski Soboti. “Vseeno je to še vedno obseg, v katerem uspemo zadostiti osnovnim standardom,” je zagotovil Šilc.

FOTO: Ministrstvo za pravosodje/Facebook

Sicer pa se tako v mariborskem kot v drugih slovenskih zaporih dobro držijo tudi v času aktualnih zdravstvenih razmer, saj izbruha bolezni med zaporniki zaenkrat ne beležijo. V času razglašene epidemije so kar nekaj manj problematičnim zapornikom začasno prekinili služenje zapornih kazni, tudi v petem protikoronskem paketu pa je vključena podobna možnost, vendar le v primeru, če bi na posamezni lokaciji prišlo do resnejšega izbruha bolezni.