MB INtervju: Tanja Angleitner Sagadin

Pred mesecem dni smo vam predstavili novoizvoljeno direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor dr. Tanjo Angleitner Sagadin. Tokrat smo za naš osrednji mariborski medijski portal Maribor24.si z njo poklepetali o stanju v mestu, o neizkoriščenem potencialu in po čem je Maribor drugačen od drugih mest.

Ali ste zadovoljni s stanjem v Mariboru?

Maribor je zame kot zaspana princeska. Tukaj sem ponovno aktivneje od leta 2002. Vidim, da ima veliko potenciala, a se kar ne prebudi. Je idealno mesto za mlade družine z otroci, ker je vse na dosegu roke, ni presežkov, je pa vsa potrebna infrastruktura in prijetna klima, veliko narave v bližini, obšolske/obvrtčevske dejavnosti, športna infrastruktura,…

Razvojno in karierno naravnani mladi in tisti v srednjih letih, ki želijo še kak korak naprej, pa morajo v veliki večini drugam; ali proti Ljubljani, ali pa v tujino.

Za starejšo populacijo pa spet – v nemščini bi rekli klein, aber fein. Vsega dovolj. Imamo najboljše gledališče v Sloveniji, pestro koncertno ponudbo, možnosti za aktivne upokojence več kot dovolj. Sicer sem pričakovala, da se bo po letu 2012, ko smo bili Evropska prestolnica kulture, mesto bolj razživelo, a se mi zdi, da smo se ponovno vrnili v prejšnje stanje čakanja na boljše čase in nove priložnosti.

Kje vidite neizkoriščen potencial?

Zaradi »poklicne deformacije« vidim največji potencial na področju športnega turizma. Veliko mest v bližini, večjih in manjših, živi od športnih dogodkov, ki so prerasli v stalnice, v manjše športne festivale. Leta 2018 smo bili Evropsko mesto športa, kar nekaj športnih dogodkov se je zvrstilo, a širša populacija v to ni bila aktivneje vključena. V mestu smo sicer opažali športnike, oblečene v reprezentančne drese, hoteli so bili polni, a po EP v Taekwondoju in v Kickboxu, ter ženskem SP v hokeju, nam ob Zlati lisici v letošnji sezoni ostaja samo Downhill cup v gorskem kolesarjenju. Kot zelena destinacija, Maribor-Pohorje, bi iz tega lahko naredili več, prav tako iz tekaških dogodkov, ki so in niso, spreminjajo obliko, nimajo pa takšne kontinuitete kot npr. v Radencih in Ljubljani.

Priložnosti so tudi v kongresnem turizmu. V zadnjih nekaj letih sem bila soorganizatorka nekaj kongresov in konferenc. Žal smo morali nekajkrat v Ljubljano, ker Maribor ni imel zadostnih kapacitet oziroma spremljevalne ponudbe, pa tudi logistično gledano, bi bila organizacija prezahtevna.

Strategija razvoja slovenskega turizma 2017-2021 je definirala štiri makro destinacije. Maribor se nahaja na stičišču Alpske in Termalno panonske makroregije, umeščen v Alpsko, za katero so bili določeni nosilni produkti outdoor, športni turizem in poslovna srečanja & dogodki. Tu se moramo bolj aktivirati, na področju zdravja in doživetij narave, kulture in poslovnega turizma.

Ja, pa več kolesarskih stez na desnem bregu Maribora bi bilo dobrodošlih, kot tudi kolesarska infrastruktura, ki bi povezovala center mesta z obrobnimi občinami.

Menite, da občani Maribora cenijo mesto in njegove znamenitosti?

Odvisno od generacije. Pred leti smo z Zavodom za turizem MB organizirali promocijska brezplačna vodenja po mestu, preko katerih so se lahko novi licencirani turistični vodniki dokazali in nabirali znanje ob mentorstvu starejših (oziroma tistih z daljšim stažem). Odziv je bil kar dober, vendar je bila večina udeležencev starejših letnikov. Če pa danes pogledaš mladino, ki hodi skozi mesto, pa večina sploh ne ve kaj gledajo (so raje zatopljeni v ekrane svojih pametnih telefonov).

Veseli me tudi, da so se našli alternativni ponudniki vodenj po mestu z drugačnimi vsebinami; recimo po poteh Draga Jančarja, pa TAM in njegova zgodovina, da ponovno obudimo tudi tehnično in literarno dediščino. Sicer se vsake toliko pojavi kakšna raziskovalna naloga na tekmovanju Mladi za napredek mesta Maribora, tudi osnovne šole imajo vsaj po enkrat v 2. ali 3. triadi ogled mestnih znamenitosti, vendar menim, da bi lahko učitelji zgodovine štajersko prestolnico z njenimi znamenitostmi aktivneje vključevali v pouk in tako dvignili zavest in ponos med mladimi generacijami, da bi bolj cenile mesto, in ne samo vijolično barvo.

Kaj je tisto, po čemer je Maribor drugačen od drugih mest?

Všeč mi je živahnost Lenta takoj, ko se pojavijo prvi sončni žarki in se napolnijo »kafiči«, pa sobotna in nedeljska jutra ko športniki in rekreativci napolnijo pohorsko »strmino«. Všeč mi je majhnost, vse je dobesedno okrog vogala. V tujini sem preživela skoraj 11 let, in če sem kaj pogrešala, je to, da »bi bilo vse blizu«.

Najlepša ulica ali predel v Mariboru?

Včasih je moje srce bilo za predel Kamniška / Strossmayerjeva, kjer sem živela. Bližina parka, pa Branika, kjer smo mladi z žogo preživljali popoldneve in vikende. Sedaj pa navijam za Grajski trg, kjer se ob skodelici dobre kave srečujeta staro in mlado, zgodovina in vrvež, kjer človek še lahko uživa obdan z mestnimi znamenitostmi in kulturno dediščino v prijetnem klepetu brez prometnega hrupa.