MB INtervju: Direktorica Centra za socialno delo Marjana Bravc

Kaj je tisto po čem je Maribor, po vašem mnenju, drugačen od preostalih mest v Sloveniji?

Maribor ima lepo ime. Čudovito sončno lego pod Pohorjem, skozi katerega teče reka Drava, ki nam daja ravno dovolj energije, ki se pozna na temperamentu Mariborčanov. S primerjavi z ostalimi smo energični, brez dlake na jeziku, smo kritični, za druge malo ostri a tudi prijazni in solidarni. To, da si znamo pomagati se pokaže ob stiski sovaščana.

Menite, da občani Maribora cenijo mesto in njene znamenitosti?

Mogoče so se nekateri preveč zaljubili v trgovska središča, a tam preži vse preveč pasti potrošništva, ki ti trgajo težko zaslužen denar. Imamo lepe ulice, trge, čudoviti park, Lent, sprehajalne poti na Kalvarijo, Piramido, ogromno možnosti za pohode na Pohorje.

Ali ste zadovoljni s stanjem v mestu Maribor?

Glede na optimizem vlagateljev , ki investirajo v nove nepremičnine se nam obetajo lepši časi. Večanje števila prejemnikov socialnih pomoči in vlog za izredne denarne pomoči me sicer zaenkrat še ne zadovoljuje. Letne pravice kot so otroški dodatki, štipendije, subvencije vrtca itd. so posledica zviševanja cenzusov in so zajele večje število upravičencev, določene pa tudi premaknilo v višje razrede kar izboljšuje socialni položaj v mestu.

Kakšno socialno sliko bi si želeli za Maribor? Kaj vse bi se za to moralo spremeniti?

Želim si trenda zmanjševanja prejemnikov socialnih pomoči. Aktivno delo z brezposelnimi, da bi jih naprej motivirali, da se aktivno vključijo nazaj v delovno okolje, najdejo smisel v ponovni delovni aktivnosti. Pregledati je treba kaj mesto potrebuje, zagotovo se bodo v bodoče povečevale potrebe po storitvenih dejavnostih, kot je pomoč na domu. Slednjemu bo botrovala obstoječa struktura starajočega prebivalstva.

Potrebujemo še več preventivnih dejavnosti in namestitvenih kapacitet za vse strukture, ki se znajdejo v socialni stiski ali težavni življenjski situaciji.

Kje opažate, da so med občani največje razlike?

Nekateri predeli Tabora in Studenc so bolj izraziti glede na socialne stiske, predvsem materialne. Sicer pa je problematika bolj ali manj razpršena po mestu. Lokacije z več neprofitnimi stanovanji so zastopane s socialno šibkejšimi meščani.

Zelo me skrbi, ko opazim, da je na istem naslovu več prejemnikov denarnih pomoči, več generacij družine, vsi vlagajo izredne denarne pomoči in funkcionirajo po istem vzorcu. Verjetno mlajše generacije ne dobijo dovolj vzpodbud, mogoče prehitro obupajo pri iskanju zaposlitve. Seveda pa niso vsi zidarji, informatiki, medicinske sestre, zdravniki, ki bi kar izbirali med razpisi.

Kje v Mariboru vidite neizkoriščen potencial?

Maribor je lepo mesto, zelo fotogenično, nič manj kot Ljubljana. Lahko bi se bolj usmerili v turizem, ponudili več kulturnih prireditev, ki bi turiste dalj časa zadržali v mestu. Nenazadnje imamo odlično Univerzo, ki jo obiskujejo študentje od drugod, njim je treba dati možnost, da ostanejo in ustvarjajo v našem mestu, seveda je treba dovolj nuditi še našim otrokom, da bodo ostali tukaj.

Trgovin imamo dovolj, te dajejo malo delovnih mest, bolj nam pa praznijo žepe. Storitvene dejavnosti so dejavnosti prihodnosti. V industrijskem obrobju mesta bi morali pritegniti podjetnike, ki proizvajajo visoko tehnološko, ekološko prijazno proizvodnjo z veliko dodano vrednostjo, ki bi pomenila boljše plačana delovna mesta. Maribor ima odlično geografsko pozicijo, dobre povezave, nenazadnje še potencial v aktiviranju letališča.

Kako vidite Maribor leta 2030?

Urejeno, živahno mestno središče, negovan mestni park po katerem se sprehajajo zadovoljni Mariborčani in turisti. Narodno gledališče, opera, lutkovno gledališče, knjižnica in druge kulturne inštitucije imajo živahno dogajanje in ponudbo. Športni objekti z Ljudskim vrtom bodo urejeni in bodo gostili številne prireditve, tudi mednarodne. Mariborski otok bo ponovno najlepše kopališče v Sloveniji ali celo Evropi. V mestu je urejen servis storitev, tako, da lahko starejši dalj časa ostanejo v svojih domovih, tedensko se srečujejo v dnevnih centrih za starejše in večgeneracijskih skupnostih, ker si vse generacije prostovoljno pomagajo. Mladi imajo dovolj prostora za druženje in razvijanje svojih potencialov.

»Moj pogled je optimističen mogoče celo »utopističen«, cilje si je treba vedno visoko postavljati in se veseliti prihodnosti.

Gimnazije, srednje šole in Univerza so se prilagodile bodočim potrebam tako, da izobražujejo mlade in tiste nekoliko manj mlade, da so pripravljeni na dolgoživo delovno aktivnost, na to, da bodo v času svoje delovne aktivnosti menjali več poklicev glede na potrebe trga dela in glede na svoje lastne interese ter sposobnosti. Maribor bo imel 150.000 prebivalcev. Promet bo v mestnem jedru več ali manj z ekološkimi mestnimi avtobusi, na vseh štirih koncih mesta bo omogočeno brezplačno parkiranje in učinkovit prevoz ter povezave mestnega avtobusa. Mariborska občina bo imela na voljo dovolj najemniških varovanih stanovanj za starejše in stanovanj za mlade in mlade družine. Vsa infrastruktura v mestu bo prilagojena gibalno oviranim.

Domovi za ostarele so hoteli za starejše, vsi, ki potrebujejo dnevno ali celodnevno oskrbo lahko takoj dobijo mesto. Socialne storitve so v večji meri preventivne dejavnosti, ki preprečujejo nastanek socialnih stisk, veliko je svetovalnih programov, dela z odpravljanjem posledic je zelo malo, a za njih imamo dovolj časa in kadra, da uporabniki dobijo hiter, obsežen in učinkovit servis. Občani se bodo želeli obiska socialnih delavk in delavcev, ker jim bodo lahko učinkovito in hitro prisluhnili in pomagali najti rešitev trenutne situacije.

Kaj bo Mariboru doprinesla nova pisarna CSD v središču mest?

Približala bo socialni servis prebivalcem, za katere je ta krajevno pristojna. Nenazadnje je ta enota umeščena v bližino vseh ostalih javnih inštitucij, zavoda za zaposlovanje, upravne enote, občine, zdravstvenih inštitucij, bolnice, sodišča… Hkrati je to oživitev za mestno jedro in dalj časa praznih prostorov.