Tokrat smo za MB intervju spregovorili z Borisom Sovičem, predsednikom uprave Elektra Maribor in nekdanjim županom Maribora. Ocenil je svoje vodenje, nam zaupal kje se rekreira in kaj je tisto po čemer se Maribor razlikuje od preostalih mest.

Kako ocenjujete svoje vodenje?

Zahvaljujoč zavzetim sodelavkam in sodelavcem, ki tudi v najtežjih razmerah odgovorno opravljajo svoje delo, posluje gospodarska družba, ki jo vodim, zelo uspešno.

Vaš največji uspeh?

Najbolj sem srečen s svojo družino.

Menite, da Mariborčani dovolj skrbijo za rekreacijo?

Maribor ponuja odlične naravne in urbane priložnosti za šport in rekreacijo. Po obisku na številnih prireditvah in tudi sicer je videti, da veliko prebivalk in prebivalcev našega mesta s pridom uporablja številne objekte, namenjene športu in rekreaciji. Z nekoliko boljšo urejenostjo pohodniških in kolesarskih poti pa bi k aktivnemu preživljanju prostega časa gotovo lahko pritegnili še več ljudi.

Kako in kje se najraje rekreirate vi?

V prostem času se ukvarjam z gorništvom in pohodništvom. Med letošnjim dopustom sem si na primer privoščil 130 kilometrov dolg in pet dni trajajoč pohod iz Maribora do Dravograda po lepi in markirani panoramski poti čez Kozjak in Košenjak.

Kaj je tisto po čemer je Maribor po vašem mnenju drugačen od preostalih mest v Sloveniji?

Vsako mesto je na nek način drugačno. Če lahko izbirajo, se ljudje radi vračajo v tista mesta, ki so drugačna v pozitivnem smislu. Drugačnost Maribora izvira gotovo iz čudovitih naravnih danosti, stikov dravske doline in dravskega polja, pohorskih in kozjaških brežin ter vinorodnih gričev, potem iz vedno bolj prepletajočega se regionalnega sosedstva ob meji, vsekakor pa predvsem iz značaja prebivalcev, ki so ga zaznamovale tudi sorazmerno pogoste prelomne spremembe v zgodovini, ki so vplivale tudi na mestno tkivo.

Ob misli na škofa Slomška, generala Maistra, skojevko Klavoro, partizana Šarha in na branitelje domovine v devetdesetih ter tudi na človeške in materialne žrtve v vseh teh obdobjih, lahko mirno zapišemo, da je Maribor slovenski simbol zvestobe domovini in si želimo, da je tudi obratno tako.

Kaj bi morali v Mariboru najprej urediti?

Vedno je potrebno skrbeti za skladnost razvoja na različnih področjih, ki se sestavijo v podobo mesta in ki vplivajo na to, kako ga doživljajo njegovi prebivalci in obiskovalci.  Maribor v mnogih pogledih je urejeno mesto. Z učinkovitim in preglednem upravljanjem v javno korist pa je potrebno skrbeti za izboljšave. Prioriteto morajo imeti zadeve, ki vplivajo na kakovost življenja, počutje, razvoj in obstoj.

Kje vidite neizkoriščen potencial v Mariboru?

Zaradi zastoja pri nekaterih projektih, kjer je še posebej pomembno dobro sodelovanje mesta in države, si je potrebno še bolj prizadevati za realizacijo večjih infrastrukturnih projektov.

Ob razpravah o umeščenosti tretje razvojne osi ne smemo pozabiti na obdravsko razvojno os, ki ne more biti le vir energije in odtekanja denarja, ampak mora generirati tudi regionalni razvoj, niti na nedokončano južno in še niti ne začeto severno obvoznico v Mariboru.

Drugi tir železniške proge ne manjka le na Primorskem, ampak tudi na Štajerskem med Mariborom in Špiljem. Tudi večji objekti družbenih dejavnosti , kot so Pokrajinski muzej, Mariborska knjižnica in Umetnostna galerija, še vedno čakajo na realizacijo.

Kako vidite Maribor leta 2030?

Če najprej odgovorim s področja mojega sedanjega dela v Elektro Maribor d.d., bodo vsi odjemalci že leta 2024 vključeni v napredni sistem merjenja električne energije. Za Maribor se za leto 2030 napoveduje  42 % višji obseg odjema električne energije.

Zaradi pomena trajnostnega razvoja bodo v poldrugem desetletju verjetno v ospredju tudi digitalna preobrazba, nizkoogljično ogrevanje in avtonomna električna vozila, upajoč, da bodo napredne storitve prispevale k pametnemu in povezanemu mestu.

Maribor si želim kot varen in topel dom za prebivalke in prebivalce ter kot urejeno in privlačno mesto tudi za številne obiskovalce, ki se bodo vanj z veseljem vračali.