Tokrat v naši rubriki MB INtervju gostuje ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Aleksandra Pivec.

FOTO: Facebook

Kaj bodo vaše prioritete na čelu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano?

Moje glavne naloge so izboljševanje starostne strukture in izobrazbe ljudi na kmetijah, tehnološka prenova in inovacije. Tehnološki napredek z digitalizacijo bo eden od poudarkov v  prihodnji finančni perspektivi. V ospredju bodo tudi soočanje s podnebnimi spremembami in izboljšanje posestne strukture, tako s povečanjem velikosti kmetij, kot z mladimi gospodarji. Skupna kmetijska politika po letu 2020 govori o pravem kmetu, kar pomeni, da moramo ločevati kmete, ki pridelujejo hrano za trg, od tistih, ki kmetujejo za samopreskrbo in jih z ukrepi ne gre siliti v to, da bi kmetijo opustili ali prodali. Za ene in druge bomo poiskali primerne ukrepe. Brez takšnih sprememb, ki bodo za nekatere boleče, ne bomo povečali ne samooskrbe, ne učinkovitosti kmetovanja. Nujne so tudi birokratske poenostavitve in razbremenitve. Kontrole porabljenih podpor morajo biti bolj življenjske …

Ta vprašanja pa bodo pomembna tudi v okviru reforme skupne kmetijske politike EU, na področju, katere se delo zelo intenzivira in bo ključna naloga MKGP. Prav tako bo potrebno začeti pripravljati vsebino strateškega načrta za prihodnji razvoj kmetijstva in podeželja po letu 2021 ter pripraviti vso nacionalno zakonodajo za izvajanje tega strateškega načrta.

Ljudje na podeželju ostanejo, če deluje javni prevoz, imajo dostop do zdravstva in šol … Zato bomo ukrepe oblikovali v sodelovanju z drugimi ministrstvi in evropskim socialnim skladom. Radi bi tudi izboljšali odnose v prehranski verigi, smo pred imenovanjem novega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in podobno. Poleg skrbi za državne gozdove je nujno tudi izboljšanje gozdno-lesne verige, za kar bomo skupaj z gospodarskim ministrstvom naredili nekaj korakov v pravo smer.

Kako pa ocenjujete stanje kmetijstva v Podravju?

 Po podatkih iz Registra kmetijskih gospodarstev je v Podravju registriranih 19.730 kmetijskih gospodarstev, ki skupaj obdeluje 82.238 ha.

V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2014-2020 je bilo v Podravski statistični regiji do konca septembra 2018 izplačanih 66,4 mio EUR sredstev, kar predstavlja 16,9 % vseh izplačanih sredstev v statističnih regijah v Sloveniji. Glede na delež izplačanih sredstev se Podravska regija uvršča na 2. mesto med vsemi statističnimi regijami v Sloveniji.

LAS na območju Podravske statistične regije:

Na območju Podravske statistične regije deluje 7 LAS, ki pokrivajo celotno regijo:

  • LAS Lastovica,
  • LAS Haloze,
  • LAS Ovtar Slovenskih goric,
  • LAS UE Ormož,
  • LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah,
  • LAS Drava.

Lokalne akcijske skupine na območju Podravja imajo skupno odobrenih 5.815.377,25 EUR sredstev za izvajanje strategij lokalnega razvoja.

LAS Lastovica, LAS Ovtar Slovenskih goric, TOTI LAS in LAS Drava pokrivajo tudi del Problemskega območja z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico. Ti LAS so na podlagi tega prejeli 15 % višji finančni okvir glede na finančni okvir, ki so ga v skladu z metodologijo za izračun finančnega okvirja prejeli ostali LAS.

Skupno je bilo do 30. 9. 2018 na območju Podravja iz ukrepa LEADER izplačanih 271.025,89 EUR, kar je 12,5 % vseh izplačil iz naslova ukrepa LEADER v Sloveniji.

Imajo mladi kmetovalci dovolj podpore države?

Mladim kmetom je bilo v okviru ukrepa 112 Pomoč mladim prevzemnikom kmetij v Podravju v celem obdobju izvajanja PRP 2007-2013 izplačanih 9.323.800 EUR nepovratnih sredstev. V okviru prvih treh javnih razpisov pri podukrepu 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014-2020 pa je bilo mladim kmetom v Podravski regiji odobrenih 5.970.000 EUR, izplačanih pa 2.923.620 EUR in je med vsemi regijami v RS najbolje podprta na področju mladih kmetov.

Primerjava izplačanih sredstev mladim kmetom po regijah v obdobju izvajanja PRP 2007 in PRP 2014-2020.

Statistična regija (2007-13) (2014-20) sprememba
Savinjska 21 % 18 %
Podravska 17 % 20 % +
Pomurska 14 % 14 % =
Osrednjeslovenska 9 % 6 %
Koroška 9 % 5 %
Gorenjska 8 % 7 %
Jugovzhodna Slovenija 7 % 8 % +
Goriška 6 % 6 % =
Posavska 5 % 6 % +
Notranjsko-kraška 2 % 4 % +
Obalno-kraška 1 % 4 % +
Zasavska 1 % 1 % =

20. 7. 2016 je bil s strani predstojnikov MKGP, KGZS in ZSPM podpisan Akcijski načrt za mlade kmete za obdobje 2016-2020. Po tem načrtu se izvaja 32 aktivnosti, o tega je MKGP samostojni nosilec devetih, pet aktivnosti pa je skupnih. MKGP je že izvedlo številne aktivnosti in številne še namerava izvesti v tekočem in prihodnjih letih. Nekatere od teh so:

  • Nadaljevanje osveščanja mladih, od osnovne šole dalje, o pomenu kmetijstva.
  • Nadaljevanje s predstavitvami javnih razpisov in izdajo publikacij.
  • Organizacija srečanja mladih prevzemnikov kmetij 2018 in slovenskega podeželskega parlamenta.
  • Vzpostavitev INFO EIP točk za področje spodbujanje inovativnosti in za vključevanje v ukrep 16 – Sodelovanje.

Sicer pa MKGP tudi z ostalimi aktivnostmi pomaga mladim kmetom:

  • V okviru podukrepov so bile potrjene spremembe PRP s katerimi smo uvedli podlage za izboljšanje položaja mladega kmeta. V okviru podukrepa 4.2 Predelava, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov se je uvedla 20 % višja stopnja podpore v primeru, da je upravičenec mladi kmet.
  • V zvezi s finančnimi instrumenti se v letu 2018 nadaljujejo aktivnostmi za začetek izvajanja ukrepov. 16. 5. 2018 je bila v Uradnem listu RS objavljena Uredba o dodeljevanju podpore prek finančnih instrumentov za izvajanje določenih podukrepov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
  • MKGP, Mreža za podeželje, je predstavilo poklic kmeta in značilnosti sodobnega kmetijstva na uporabnih preglednicah za šolsko leto 2018/2019 za učence 9. razredov osnovnih šol.
  • Avgusta 2018 smo v soorganizaciji Z ZSPM in KGZS, v okviru mednarodnega agroživilskega sejma AGRA 2018, katerega rdeča nit so bili mladi kmetje, izvedli različne aktivnosti: traktor po izboru mladih kmetov, srečanje mladih strokovnjakov, sekaško tekmovanje za mlade sekače, izbor mladega vinarja, organizirali tržnico mladih kmetov, zbirali mladim kmetom prijazna podjetja in soorganitirali okrogle moize na katerih so bili udeleženci tudi mladi kmetje.
  • V prihodnosti so predvidena še predavanja na temo gospodarjenja z gozdovi, poškodovanimi po ujmi. Seznam ciljne publike pripravlja ZSPM po območnih enotah, kjer je bila ujma najbolj izrazita. Zavod za gozdove Slovenije bo na to temo pripravil prvi dve predavanji za izbrano ciljno publiko mladih kmetov.

Nameravate v kratkem obiskati Podravje? Kateri kraji menite, da bodo še posebej potrebni vašega obiska in sodelovanja s pristojnimi institucijami?

V načrtu imam obisk Podravja, kjer se bom podrobneje seznanila s stanjem na področju kmetijstva, živilstva in gozdarstva tudi v tej regiji.