Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek – Travnik je po današnjem sestanku Koordinacije zdravniških organizacij poudarila, da je bilo tudi pri javnem razpisu specializacij za leto 2019, ki se je iztekel konec aprila, zelo malo zanimanja za najbolj deficitarne specializacije, kot sta družinska in urgentna medicina.

Najmanj prijav pri urgentni, družinski medicini ter otroški psihiatriji

Čebašek – Travnikova je v izjavi za medije pojasnila, da je bilo skupaj razpisanih 275 mest, prispelo pa je 229 prijav: “Na nekatere specializacije se je prijavilo bistveno več zdravnikov, kot je bilo razpisanih mest. Za družinsko medicino pa je bilo na voljo 62 mest, a je prišlo le 12 prijav.”

Po njenih besedah “se na žalost ponovno soočamo s položajem, ko se je na najbolj deficitarne specializacije prijavilo zelo malo zdravnikov”. Tudi pri urgentni medicini za deset razpisanih mest so prišle tri prijave. Podobno slab odziv je bil pri otroški in mladostniški psihiatriji, kjer sta bili za deset mest le dve prijavi.

V Mariboru stanje zelo kritično

Pri slednjih številkah pa je govora o vseslovenskem stanju. V Mariboru je stanje verjetno še bolj kritično. Kljub temu, da smo tik pred kolapsom zdravstvenega sistema zaradi junijske napovedi o kolektivni odpovedi družinskih zdravnikov v Mariboru – kot smo že poročali, bi jih naj odšlo 30, preostalih 11 pa si delo že ureja v tujini in se nam tako lahko zgodi da poleti ostanemo povsem brez zdravnikov družinske medicine – Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca ni razpisal enega samega mesta za družinsko medicino. Izdali so le poziv za prijavo na specializacijo otorinolaringologije, a se nanj ni prijavil nihče.

Tudi v UKC Maribor ne kaže nič bolje: na specializacijo abdominalne kirurgije se ni prijavil nihče, prav tako ne na onkologijo z radioterapijo, otorinolaringologijo, otroško nevrologijo, patologijo, pediatrijo, pnevmologijo in torakalno kirurgijo. En kandidat se je prijavil na odprto prijavo opravljanja specializacije za interno medicino, kardiologijo in vaskularno medicino, nefrologijo, nevrokirurgijo, ortopedsko kirurgijo, psihiatrijo, radiologijo, travmatologijo. Na dve prosti mesti se je prijavil eden specializant otroške kirurgije. V primeru plasične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije sta se na eno prosto mesto prijavila dva kandidata, enako je tudi v primeru splošne kirurgije.

Že zdaj primanjkuje 300 družinskih zdravnikov, kaj šele čez pet let?

“Od tega javnega razpisa si ne moremo obetati, da bo v naslednjih petih letih dovolj družinskih ali urgentnih zdravnikov,” je opozorila Čebašek – Travnikova in spomnila, da po ocenah stroke primanjkuje 300 družinskih zdravnikov. Dodala je oceno Koordinacije zdravniških organizacij, da je zdravstvo v “hudi, hudi krizi”.

Izrazito kritična do stanja v zdravstvu sta bila tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina ter predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik. Oba sta pozvala vlado, naj čim prej reši problem “neizvršljivosti noveliranih zakonov, ki jih je sprejela prejšnja vlada”.

Bodo odgovorni za slabo stanje zdravstvenega sistema kazensko preganjani?

“Zavod za zdravstveno zavarovanje in pod prejšnjo vlado novelirani zakoni so iz že minulih časov,” je razmere ponazoril Komadina. “Tudi če bo zdajšnja vlada odpravila vse neumnosti prejšnje, bo to šele izhodišče za nujne spremembe, ki bodo slovensko zdravstvo naredile evropsko primerljivo,” pa je ocenil Dovnik.

Ob tem je vladajoči politiki še zastavil vprašanje, “ali bomo dočakali trenutek, ko bodo odgovorni za slabo stanje zdravstvenega sistema kazensko odgovarjali za svoja dejanja”.