Šolska prehrana je v Sloveniji izjemno organizacijsko, kot tudi zakonodajno, dobro urejena ter strokovno podprta, saj v večini osnovnih šol pri šolskih prehrani in njenem načrtovanju sodeluje prehranska svetovalka. Vse šole so zavezane k temu, da morajo pri organizaciji prehrane upoštevati Zakon o šolski prehrani, slediti pa morajo tudi Smernicam zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
“Zakon o šolski prehrani določa, da šola za vse učence oziroma dijake v okviru dejavnosti javne službe obvezno organizira malico, kot dodatno ponudbo lahko organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Za učence pa je prijava na šolsko prehrano prostovoljna,” povedo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Učencem se ponuja dnevno sveže pripravljena hrana
V samem zakonu o šolski prehrani, so smernice za prehranjevanje, ki so bile sprejete na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje. “Smernice navajajo, da naj bodo pripravljeni obroki sestavljeni iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar bo ob ustreznem energijskem vnosu zagotovilo zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normlano rast, razvoj in delovanje organizma,” pojasnjujejo na ministrstvu. Povprašali smo tri mariborske šole, ali sami to upoštevajo.
Tako na Osnovni šoli Ludvik Pliberšek, Angel Besednjak in Draga Kobala, pojasnjujejo, da so njihovi jedilniki načrtovani na podlagi Smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pri čemer upoštevajo tudi Zakon o šolski prehrani, v vseh treh izobraževalnih ustanovah pa sodelujejo s prehransko svetovalko, ki tudi skrbijo za pripravljene jedilnike. “Jedilnike sestavlja organizatorka prehrane, ki je zaposlena na naši in še dveh sosednjih osnovni šolah,” pojasnjujejo na Draga Kobala.
V mariborskih osnovnih šolah hrano naročajo pri izbranih dobaviteljih v sklou javnega naročanja živil, kot tudi pri lokalnih pridelovalcih hrane. “Našim učencem ponujamo dnevno sveže pripravljeno, uravnoteženo ter varno hrano,” pove ravnateljica Osnovne šole Ludvik Pliberšek, Lidija Todorović.
“Našim učencem pripravljamo dnevno sveže obroke hrane. Sveže sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki iz katerih pripravljamo obroke so na šolo dostavljeni dnevno sveži. Živila nam dobavljajo dobavitelji, ki imajo vse zahtevane odločbe/dovoljenja, s katerimi zagotavljajo pridelavo, predelavo oz. distribucijo varnih živil. V jedilnike vključujemo ekološka ter lokalno pridelana živila,” pa odgovarja organizatorka prehrane na OŠ Angel Besednjak.
Šole niso dolžne ponujati veganske prehrane
V zadnjem času pa je tudi v našem okolju porast različnih tipov prehranjevanja, nekateri so bolezensko pogojeni, spet drugi odločitev staršev. Zato smo povprašali, kako je v šolah poskrbljeno za vegetarijansko in vegansko prehrano ter druge tipe prehranjevanja. Na ministrstvu pojasnjujejo, da morajo imeti šole v primerih bolezni, ki so povezane z motnjami prebave in prenosve, deficitom posameznih hranil ali jemanjem določenih zdravil, malico ustrezno prilagojeno. “V teh primeri je treba, na podlahi mnenja izbranega lečečega zdravnika, individualno posvetovanje med starši, organizatorjem prehrane in po potrebi kliničnim dietetikom, ki predlaga jedilnike za predpisane diete, in prilagoditev ponujenih obrokov v okviru organizirane prehrane omenjenim zdravstvenim zahtevam.”
V primeru veganske prehrane pa pojasnjujejo, da šola menije za alternativne vrste prehranjevanja lahko pripravi v skladu s svojimi zmožnostmi in v dogovoru s starši, “ni pa to njena dolžnost“. V vseh treh mariborskih šolah svojim učencem zagotavljajo dietne jedilnike. Kot poudarjajo na OŠ Angel Besednjak imajo njihovi učenci možnost prilagojene prehrane zaradi medicinsko indicirane diete, ki jo predpiše zdravnik specialist pediater, a kot pojasnujejo, “v šoli ni bilo povpraševanja po veganski ali vegetarijanski prehrani,” medtem ko na OŠ Ludvik Pliberšek ponujajo in omogočajo brezmesno prehrano za svoje učence.
V pomoč šolam Nacionalni inštitut za javno zdravje
Kot pojasnjujejo na vseh osnovnih šolah, so si jedilniki med šolami podobni. “Moramo vedeti, da se jedilniki lahko razlikujejo tudi zaradi prehranskih navad otrok, zmogljivosti kuhinje, organizacije pouka, dnevnih dejavnosti šole in drugih dejavnikov,” pojasnujejo na Ludviku, medtem ko na Draga Kobala opažajo, da bi lahko bilo stanje kakovosti in kvalitete prehrane za njihove učence še zagotovo boljše, “če bi imeli svojo kuhinjo.”
A v tem seveda šole niso same, saj je v Sloveniji vzpostavljen sistem strokovnega spremljanja in svetovanje šolam. “Te naloge izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki šolam pomaga pri opravljanju te, vedno zahtevnejše naloge,” pa še končajo na ministrstvu.
