Mariborske knjižnice: Število članov upada, že deset let prižgan rdeči alarm

Zavedajo se, da uporabnikom ne morejo ponuditi udobja, slaba je tudi preglednost knjig na policah. Dobra tretjina celotnega fonda je skladiščenega v kletnih prostorih.

V Mariborski knjižnici beležijo okoli 32.000 članov, od tega okoli 10.000 mladih in 22.000 odraslih članov. Število članov v zadnjih desetih letih precej upada. Kot so nam pojasnili v knjižici so leta 2008 beležili 25 odstotkov več članov kot ob koncu leta 2018. »Spreminja se okolje, spreminjajo se navade preživljanja prostega časa ljudi, spreminja se ponudba prostočasnih vsebin v okolju. Narava in tempo dela posameznika sta drugačna kot pred desetimi leti,« pojasnijo. Ob koncu leta 2018 so sicer zabeležili izposojo 1.488.035 enot gradiva

Že deset let prižgan rdeči alarm

Kot enega ključnih razlogov za upad članstva, predvsem pa obiska v njihovih enotah, izpostavljajo fizično stanje prostorov, v katerih Mariborska knjižnica ponuja svoje storitve. Osrednja knjižnica ima že več kot deset let prižgan »rdeči alarm«. Obstoječi prostori so nujno potrebni obnove, predvsem pa širitve. Glede te tematike smo se obrnili na MO Maribor in prosili za konkretne odgovore kdaj lahko Mariborčani pričakujemo obljubljeno prenovo. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

»Uporabnikom v večini naših enot ne moremo ponuditi udobja, kakršnega pričakujejo in si ga tudi zaslužijo/mo. Preglednost zbirk knjižničnega gradiva na policah je slaba. Manjka nam prostorov, kjer bi lahko uporabniki v miru pregledovali gradivo in/ali obiskovali naše prireditve in dejavnosti, ki jih pripravljamo in razvijamo za vse starostne skupine,« povedo in dodajo, da o ponujanju kvalitetnega preživljanja prostega časa že dolgo več ne morejo govoriti.

Pomemben dejavnik, ki je v zadnjih petih letih povzročil upad članstva je zagotovo uvedba letnih članarin leta 2013. “Temu koraku se žal niso mogli več izogniti, saj se sredstva za izvajanje dejavnosti splošnih knjižnic v občinskih proračunih vsako leto nižajo.”

Najbolj na udaru manjše predmestne knjižnice

Nezanemarljiv je podatek, da so se sredstva za nakup gradiva v zadnjih desetih letih drastično znižala, kar močno vpliva na pestrost ponudbe v enotah. »Najbolj na udaru so manjše predmestne knjižnice, kjer moramo zaradi znižanih proračunskih sredstev še posebej premišljeno izbirati naslove, s katerimi dopolnjujemo knjižnične zbirke. Čakalne dobe za iskana leposlovna in strokovna dela se daljšajo, saj smo morali zaradi zmanjšanih sredstev znižati tudi število nakupljenih izvodov gradiva,« povedo.

Vse večji virtualni obisk

Zanimalo nas je ali se Mariborčani vse bolj poslužujejo uporabe elektronskih knjig. Dejali so nam: »Virtualni obisk, ki ga beležimo v Mariborski knjižnici in kamor spadajo: uporaba portala Biblos (e-knjige), spletna stran knjižnice, elektronska storitev Moja knjižnica, Bibliofon ter knjižnica na daljavo – uporaba elektronskih virov, dostopnih na daljavo, se v zadnjih petih letih viša.«

Ob koncu leta 2018 so obisk Mariborske knjižnice beležili v razmerju: 58,5 odstotkov fizični obisk in 41,5 odstotkov virtualni obisk.

Obisk portala Biblios, ki ponuja pester nabor e-knjig, se je od leta 2014 do konca leta 2018 povečal za 85% odstotkov. »Glede splošne ocene, ali se Mariborčani vse bolj poslužujejo uporabe elektronskih knjig, težko podamo oceno, saj je ponudnikov e-knjig na tržišču več. Nekateri portali omogočajo izposojo e-knjig, nekateri le nakup, nekateri oboje. Pregleda nad tem v naši knjižnici ne vodimo,« še povedo ob koncu.