Projekt socialnega podjetništva “socialna trgovina SOTRA” se je v letu 2016/2017 začel spopadati s vprašanjem likvidnosti poslovanja in s tem obstoja same trgovine. “Razlogov za to je nedvomno več. Razdelimo jih lahko na zunanje kot so konkurenca na področju trgovinske dejavnosti, omejenost majhne trgovine pri pridobivanju kakovostnih izdelkov od proizvajalcev, nemogoče je bilo prodajati po tako nizki marži, da bi bili cenejši in hkrati zagotovili običajno poslovanje,” so sporočili s Šenta.
Ob tem naštevajo tudi notranje razloge za težave, ti so:
- Majhna enota z lastnikom iz neprofitnega sektorja, ki ni investitor, ni mogla zagotoviti nujno potrebnega svežega kapitala za razvoj večjih trgovin.
- Sotra je bila odvisna od razpisov in pomoči oziroma podpore lokalne skupnosti, ki pa je prišla prepozno (šele v obdobju, ko je trgovina že propadala, delo vodenja in upravljanja smo izvajali prostovoljno oziroma volontersko)
Pomanjkanje sredstev za investicijo
“Kakršnakoli trgovina, pa tudi socialna (še toliko težje), mora delovati na principu ekonomije obsega. Le tega lahko zagotavlja z odpiranjem novih poslovalnic ter posledično doseganjem boljših pogojev (višje marže) pri dobaviteljih na podlagi večje količine dobavljenih in prodanih izdelkov. S tem pa tudi sovpada preživetje trgovine v smislu zagotavljanja sredstev za pokrivanje stroškov kot so plače zaposlenih, obratovalni in materialni stroški,” sporočajo.
Kot že omenjeno so bili soočeni tudi s pomanjkanjem sredstev za investicijo v odpiranje novih trgovin. Menijo, da bi na tem področju država lahko odigrala pomembno vlogo z lansiranjem razpisov za nepovratna sredstva.
“Velik problem trajnega poslovanja socialne trgovine je tudi v razumevanju socialne trgovine v našem prostoru. Kljub temu, da smo uspeli pridobiti večino slovenskih dobaviteljev, so bili ti pripravljeni dobavljati svoje proizvode v trgovino Sotro zgolj po cenah, ki so jim je še vedno zagotavljala dobiček, niso pa bili pripravljeni na doniranje svojih viškov, kot je to praksa v tujini,” dodajajo.
Več tisoč ur prostovoljnega dela
Dejstvo pa je, da koncept socialne trgovine po vzoru podobnih trgovin v Evropi temelji izključno na donacijah viškov, ki nastanejo v proizvodnji oz. pri dobaviteljih, zato poslovanja kljub več tisoč ur opravljenega prostovoljnega dela ni bilo možno ohraniti.
Nastali dolgovi Sotre so posledica menjave vodstva trgovine ter selitve lokacije trgovine po preteku pogodbe o brezplačnem najemu prostorov s strani občine. Vse svoje obveznosti, kot je povračilo sredstev za že izdane bone organizaciji UP-ornik v znesku 620 EUR, bodo poravnali v tem tednu, ko se s predstavniki omenjene organizacije srečajo tudi na sestanku. Točen datum sestanka je še v usklajevanju. “Ravno tako bodo poravnane vse obveznosti do zaposlenih, trgovina kot pravna oseba pa bo odšla v stečaj,” še sporočajo.
