Zakopani odpadki, odpadno blato in močno onesnažena zemlja celjske Cinkarne že vrsto let pestijo prebivalce Dogoš, problemu pa zaenkrat ni videti rešitve. Poslanka Lidija Divjak Mirnik ministra za okolje, Andreja Vizjaka, poziva k sanaciji in ustreznim postopkom zoper odgovorne.

»Pravica do življenja v zdravem in čistem življenjskem okolju in dolžnost za skrb za ohranjanje le tega sta načeli, ki sta vpeti v mednarodno pravo in tudi v Ustavo Republike Slovenije, ki v svojem 72. členu določa, da ima vsak v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Okoljska politika EU pa temelji na načelu, da povzročitelj obremenitve plača tudi vsakršno okoljsko škodo, ki jo povzroči,« v Državnem zboru opozarja poslanka Liste Marjana Šarca, Lidija Divjak Mirnik.

“Kolonjska voda” proti smradu komunalnih odpadkov

Mirnikova natančno predstavi težave, s katerimi se spopadajo prebivalci Dogoš: »Tipičen primer, kako Slovenija krši osnovno pravico do življenja v zdravem in čistem okolju na svoji koži čutijo prebivalci Dogoš v okraju Mestne občine Maribor. Da naštejem dejstva.«

»Leta 2004 je v neposredni bližini številnih stanovanjskih hiš Mestna občina Maribor pod pretvezo začasnega odlaganja tja pričela odlagati 800-tonske bale, v katerih so v plastiko zavili komunalne odpadke, jih zlagali v piramide, pokrili s platami in jih celo popršili s tako imenovano “kolonjsko vodo”, da okoliški prebivalci ne bi preveč trpeli smradu, ki ga je povzročalo gnitje v folijo zavitih smeti.«

»Leta 2004 je v neposredni bližini številnih stanovanjskih hiš Mestna občina Maribor pod pretvezo začasnega odlaganja tja pričela odlagati 800-tonske bale, v katerih so v plastiko zavili komunalne odpadke, jih zlagali v piramide, pokrili s platami in jih celo popršili s tako imenovano “kolonjsko vodo”, da okoliški prebivalci ne bi preveč trpeli smradu, ki ga je povzročalo gnitje v folijo zavitih smeti.« Pove, da odpadkov po treh letih niso odpeljali, ampak so jih le zasuli z zemljino in jih tako prebivalcem pustili pred nosom: »Kaj to pomeni za podtalnico, verjetno ne rabim govoriti.«

Gore odpadnega blata in onesnažene zemlje

Lidija Divjak Mirnik načne tudi težavo odpadnega blata: »Še leto poprej je mariborska občina tam postavila še Centralno čistilno napravo (CČN). Njena zmogljivost je 195.000 populacijskih enot (PE), z možnostjo razširitve na 285.000 PE. 1 PE ustreza onesnaženju, ki ga povzroči 1 prebivalec na dan. Kapaciteta CČN za biološko čiščenje znaša 5000m³/h, za predčiščenje in črpanje v kanal HE Zlatoličje pa 7000 m³/h. Letno omenjena CČN navrže tukajšnjemu okolju in prebivalcem približno 12.000 ton odpadnega blata. Problematika z odpadnim blatom se prav tako vleče kot jara kača. Kar nekaj let se ga ni odvažalo in podobno se je zaradi zaprtja Madžarske dogajalo tudi letos. Pred dnevi so ga sicer za ceno 206 eur/toni z DDV pričeli odvažati bojda na Slovaško, a je pogodba žal spet kratkoročna, za obdobje 10. mesecev.«

»Najemnik bi moral s potekom koncesijske pogodbe to degradirano območje tudi sanirati, kar do danes še ni storil. Nasprotno.«

»Majhen okraj s približno 750-imi občani ima največji problem z območjem lokacije bivše gramoznice v velikosti 17 hektarjev. Na površini šestih hektarjev se nahaja odprto odlagališče komunalnih odpadkov, ki je od leta 2003 v najemu najemodajalca Gokop d.o.o., ki je tam do 2013 izkopaval gramoz, vendar mu je 2013 potekla koncesijska pogodba za izkoriščanje gramoza in mu s tem ugasnila tudi rudarska pravica za izkoriščanje. Najemnik bi moral s potekom koncesijske pogodbe to degradirano območje tudi sanirati, kar do danes še ni storil. Nasprotno,« še pove Mirnikova.

Moje poslansko vprašanje ministru za okolje Vizjaku o sanaciji Dogoš in ukrepom zoper neodgovorno delo.video: Televizija Slovenija

Gepostet von Lidija Divjak Mirnik am Dienstag, 14. Juli 2020

»Po poročanju medijev je tam zakopanih tudi 18 700 ton močno onesnažene zemlje z območja celjske cinkarne, za katere odpadke je tudi Evropska komisija ugotovila, da vsebujejo močno presežene mejne in kritične vrednosti številnih težkih kovin in seveda Republiki Sloveniji naložila, da sanira.«

Problematika s številkami dobi novo razsežnost: »Četrtič. Brez pravne podlage in brez dovoljenj je tam od 2013 do danes na zemljišču v lasti Mestne občine Maribor brezplačno odložil in zakopal, reci in piši, več milijon kubičnih metrov nepredelanih, pretežno gradbenih in tudi drugih odpadkov. In tu se pojavi nov problem za ta kraj. Po poročanju medijev je tam zakopanih tudi 18 700 ton močno onesnažene zemlje z območja celjske cinkarne, za katere odpadke je tudi Evropska komisija ugotovila, da vsebujejo močno presežene mejne in kritične vrednosti številnih težkih kovin in seveda Republiki Sloveniji naložila, da sanira.«

»Ker opisano stanje na območju lokacije Dogoše v lasti MO Maribor ustreza kriterijem naklepnega poškodovanja okolja, kar je kaznivo dejanje, se je potrebno zavedati, da bi v proevropski usmerjeni družbi že zdavnaj moral biti s strani inšpekcijskih služb sprožen postopek zoper odgovorne osebe.«

»Ker opisano stanje na območju lokacije Dogoše v lasti MO Maribor ustreza kriterijem naklepnega poškodovanja okolja, kar je kaznivo dejanje, se je potrebno zavedati, da bi v proevropski usmerjeni družbi že zdavnaj moral biti s strani inšpekcijskih služb sprožen postopek zoper odgovorne osebe. Še posebej, ker bi odgovorne inšpekcijske službe že na podlagi številnih medijskih objav morale navedene nepravilnosti prepoznati in ukrepati.«

Kdaj bo odgovornost za škodo naposled prevzeta?

Divjak Mirnika na okoljskega ministra, mag. Andreja Vizjaka tako naslovi vrsto vprašanj, s katerimi pozove k razrešitvi problematike, hkrati pa opozori, da morajo pristojni za svoje ravnanje in povzročanje škode prevzeti ustrezno odgovornost: »Gospod minister, zato vas sprašujem. Prvič, kdaj in na kakšen način boste proti odgovornim v inšpektoratu uvedli ustrezne postopke zaradi opustitve uradne dolžnosti in drugič, kdaj in na kakšen način boste na podlagi inšpekcijskih ugotovitev sprovedli postopke za sanacijo Dogoš v Mestni občini Maribor glede zemljin, pripeljanih s Celja.«